'Zagrešil sem, prosim oprosti mi,
'Ostal bom tvoj suženj.' (39)
Samostojno je zagovarjala: 'Če ubijem petsto rajev, kot je on,
'Tudi takrat Quazi ne bo oživel.' (40)
'Zdaj, ko je Quazi mrtev, zakaj bi moral ubiti tudi njega?
'Zakaj bi prevzel prekletstvo, da ga bom ubil? (41)
Ali ne bi bilo bolje, če bi ga pustil na prostosti,
'In nadaljujte z romanjem v Kabo v Meki.' (42)
Ko je to rekla, ga je izpustila,
Nato je odšla domov in zbrala nekaj uglednih ljudi.(43)
Zbrala je svoje blago, se pripravila in plenila,
'Prosim, Bog, pomagaj mi izpolniti svoje ambicije. (44)
"Žal mi je, da odhajam iz svoje bratovščine,
'Če ostanem živ, se lahko vrnem.' (45)
Ves svoj denar, nakit in druge dragocenosti je spravila v svežnje,
'In začela svojo pot proti Allahovi hiši pri Kabi.' (46)
Ko je pretekla tri etape svojega potovanja,
Pomislila je na hišo svojega prijatelja (Raja).(47)
Ob polnoči se je vrnila v njegovo hišo,
Poleg vseh vrst daril in spominkov.(48)
Ljudje sveta nikoli niso spoznali, kam je izginila.
In nikogar ni zanimalo, skozi kakšno stanje je šla? (49)
(Pesnik pravi), 'Oh! Saki, daj mi skodelico, polno zelene (tekočine),
'Kar potrebujem v času svoje prehrane. (50)
'Daj mi ga, da bom lahko razmišljal,
'Kot prižge mojo misel kot zemeljska svetilka.'(51)(5)
Gospod je eden in zmaga je pravega guruja.
Bog, vsemogočni, je dobrohoten v odpuščanju,
Je razsvetljevalec, oskrbovalec in vodnik. (1)
Niti On nima vojske niti razkošnega življenja (brez služabnikov, brez preprog in brez materiala).
Bog, usmiljeni, je viden in razglašen. (2)
Sedaj pa prosim poslušajte zgodbo ministrove hčere.
Bila je zelo lepa in imela je razsvetljen um. (3)
Tam je živel tavajoči princ, ki se je okitil s kapo (častjo) iz Rima.
Njegov sijaj se je ujemal s soncem, toda njegova narava je bila mirna kot luna. (4)
Nekoč je šel zgodaj zjutraj na lov.
S seboj je vzel hrta, sokola in jastreba.(5)
Prišel je do pustega kraja lova.
Princ je ubil leve, leoparde in jelene. (6)
Prišel je še en raja z juga,
Ki je rjovel kakor lev in njegov obraz se je svetil kot luna.(7)
Oba vladarja sta se približala zapletenemu terenu.
Ali se srečneži ne rešijo le z njihovimi meči? (8)
Ali ga ne olajša ugoden dan?
Koga Bog bogov obdaruje s pomočjo? (9)
Oba vladarja (ko sta se videla) sta se razbesnela,
Kot dva leva, ki se raztezata nad ulovljenim jelenom. (10)
Grmeče kakor črni oblaki sta skočila oba naprej.