Ljubeče vzdušje, ki se ustvari, ko se ljubimec kmalu sreča s svojo ljubljeno, lahko najbolje pozna molji. Trpljenje ločitve najbolje opiše riba, ki je bila ločena od svoje ljubljene vode.
Molj se zažge zaradi ljubezni do plamena, ki ga ves čas opazuje in se z njim igra. Podobno riba, ločena od vode, nima smisla življenja. Umre, ko je zunaj.
Ta živa bitja, molj in ribe, položijo svoja življenja v ljubezni do svojih dragih. Po drugi strani pa je um hudobnega človeka kot črna čebela, ki skače z ene rože na drugo. Loči se od svetih nog Pravega Guruja, tudi po srečanju z Njim
Sledilec lastnega srca se je obrnil stran od zatočišča Guruja, ki ne čuti bolečin ločenosti in ljubezni svetih stopal. Pravi Guru je zapravil svoje rojstvo in smrt ter tako živel ničvredno življenje. (300)