Blagor tistim, ki so rešeni prevračajočega se čolna. Če bi se utopil, ne bi bilo nič drugega kot kesanje.
Vsi tisti, ki pobegnejo iz goreče hiše, so blagoslovljeni ljudje. Nič se ne da storiti, če človeka sežge v pepel.
Ko se človek zbudi, ko tat počne tatvino, je vse, kar ostane za njim, bonus in blagoslov. Sicer bi zjutraj našli hišo prazno.
Podobno, če svojeglava oseba pride v Gurujevo zatočišče, celo ob koncu svojega življenja, lahko doseže stanje emancipacije. V nasprotnem primeru bi padel v roke angelom smrti in še naprej jokal. (69)