Brez okusa Naamovega eliksirja neokusni jezik govori veliko smeti. Nasprotno, s tem, ko se prepusti ponavljajočemu izgovarjanju Njegovega imena, bhakta postane sladkega jezika in prijetnega značaja.
S pitjem eliksirju podobnega Naama bhakta ostane v stanju vzhičenja. Začne videti vase in ni odvisen od nikogar drugega.
Predani popotnik na poti Naama ostane v stanju ravnotežja in ostane zatopljen v nebeško melodijo glasbe božanskih besed. V ušesih ne sliši drugega zvoka.
In v tem blaženem stanju je brez telesa in še vedno živ. Osvobojen je vseh posvetnih stvari in je emancipiran že med življenjem. Postane sposoben spoznati dogajanje treh svetov in treh obdobij. (65)