Tako kot je ladja pripravljena pluti po morju, vendar nihče ne more vedeti njene usode, dokler ne doseže obale.
Tako kot kmet z veseljem in veseljem orje njivo, seje, a svojo srečo praznuje šele, ko požeto žito prinese domov.
Tako kot se žena približa svojemu možu, da bi mu ugodila, a svojo ljubezen šteje za uspeh šele, ko rodi sina in jo on ljubi.
Podobno nikogar ne bi smeli hvaliti ali obrekovati pred časom. Kdo ve, kakšen dan bo naposled napočil, da bo ves njegov trud obrodil sad ali ne. (Nekdo lahko stopi na napačno pot in tava ali pa ga Guru na koncu sprejme). (595)