Človek odvrže rudnik in - svojo diferenciacijo z združitvijo uma in božanske besede, postane ponižen suženj Guruja. Svojo sedanjost naredi uspešno z nenehnim razmišljanjem o njegovem imenu.
Z mislimi, osredotočenimi na Gospodovo ime; živi življenje v skladu z Gurujevimi nauki, vse dogajanje sprejema kot božansko voljo in blagoslove.
Bhakta, ki živi življenje gospodinja, zatopljen v meditacijo Gospodovega imena in zajet v Njegovo ljubezen, vedno uživa v eliksirju Njegovega imena.
Tak suženj Guruja, ki z osredotočanjem svojega uma na Gospoda gleda na neuničljivega in vedno stabilnega Gospoda, prežetega v vsako pikico, pozdravlja in se pokloni sili, ki je vzrok vseh začetkov. (106)