Čuteča ženska (predani sikh), ločena od svojega ljubljenega pravega guruja, piše pismo svojemu ljubljenemu, v katerem navaja, da je zaradi njegove ločitve in dolge ločenosti postala njena polt bela, medtem ko njeni udi izgubljajo moč do te mere, da razpadajo.
Ločena ženska piše stanje svoje stiske in muke, ki jih je prenašala. Joka, da je njegova ločitev tako rekoč črnila barvo njene kože.
Iz srca objokana ločenka piše, da je zaradi stiske ob ločitvi počila celo oprsje peresa, s katerim piše.
Z mrzlimi vzdihi in tarnanjem izraža svojo stisko in se sprašuje, kako naj sploh še živi, ko ji je orožje ločitve prodrlo globoko v srce. (210)