Ko mi je služabnica, ki je prinesla sporočilo mojega dragega moža, padla na noge in molila, je v svoji ošabnosti nisem želela niti pogledati ali niti govoriti z njo.
Prijatelji so mi kdaj svetovali s sladkimi besedami, a sem jim ošabno odgovorila in jih poslala stran.
Potem, ko je sam ljubljeni Gospod prihajal in me klical - O draga! 0 draga! Včasih sem bil tiho samo zato, da sem se počutil pomembnega.
In zdaj, ko trpim bolečino ločitve svojega moža, me nihče niti ne pride vprašat, v kakšni državi živim. Stojim na vratih svojega ljubljenega, jokam in jokam. (575)