Po milosti pravega guruja oseba, ki se zaveda guruja, ne ceni nobene druge obleke kot obleko, ki daje udobje spoštovanja in časti, pridobljeno zaradi nenehne zatopljenosti uma v Gospoda.
Prav tako ne čuti več želje po drugi hrani, potem ko je užival v tolažilnem sladkem eliksirju, kot je hrana Naama Simrana (Meditacija o Gospodovem imenu).
Ko doseže dostop do Gospodovega zaklada, polnega ljubezni, Guruju poslušna oseba ne želi nobenih drugih zakladov.
Z majhno milostjo bogu podobnega pravega guruja za vadbo meditacije na Gospodovo ime so vsa pričakovanja gurujevsko usmerjene osebe poražena. Razen uživanja v Naamu Simranu se ne potepajo nikjer drugje. (148)