o prijatelj! ko sem videl čudovito postavo ljubljenega, sem postal nezavesten. Ko spet vidim tisti sijoči obraz v svoji notranjosti, se je moja notranja zavest zasidrala v stabilen mir.
o prijatelj! ko sem slišal čigave ambrozijske besede, so moja ušesa zašla v navdušenje, zdaj ko so mi abrozialne besede iz istega jezika všle v zavest, se je moj notranji jaz zatopil v Njegovega Naama Simrana.
Ljubljeni Gospod moli, h kateremu se je naveličal moj jezik, Neprestano molim, da bi tega Gospoda poklical na posteljo svojega srca.
Tako kot se ob zaužitju neke opojne substance izgubi vsa zavest in zavest, (človek postane nezavesten), je zdaj pitje v obliki Naam Amrita postalo sredstvo notranje zavesti. (666)