Dokler je človek delal za izpolnitev svojih želja ali z nekim ciljem v mislih, niti njegova opravljena dejanja niso nič dosegla niti nobena od njegovih odločitev ni obrodila sadov.
Tako dolgo, ko je človeško bitje ostalo odvisno od drugih za izpolnitev svojih želja, je tavalo od stebra do stolpa brez predaha od koder koli.
Tako dolgo je človeško bitje pod vplivom navezanosti na posvetne dobrine in odnose nosilo breme jaz, moj, jaz in tvoj, da je v stiski tavalo od enega kraja do drugega.
Človek lahko postane nenavezan in osvobojen vseh posvetnih privlačnosti le tako, da vzame zatočišče Pravega Guruja in prakticira Njegovo pridigo Naama Simrana, ki mu pomaga doseči duhovno višino, udobje ravnotežja in ponižnosti. (428)