Tako kot kobila zapusti hišo s svojim gospodarjem, da bi mu pomagala pri njegovem delu, pusti svojega žrebička doma in se vrne domov, spominjajoč se svojega mladiča.
Tako kot speča oseba v sanjah obišče številna mesta in države, mrmra v grlu, ko pa iz spanja pozorno opravlja svoje gospodinjske obveznosti.
Tako kot golob zapusti svojo družico in leti v nebo, a ko zagleda svojo družico, se spusti proti njej s tako hitro hitrostjo, kot kaplja dežja pade z neba,
Podobno živi Gospodov bhakta v tem svetu in njegova družina, toda ko vidi svoje ljubljene Satsangije, postane ekstazičen od uma, besed in dejanj. (Postane zatopljen v ljubeče stanje, s katerim ga Gospod blagoslovi po Naamu).