Z vadbo Naama Simrana v sveti kongregaciji in obračanjem dihov vetru podoben norčavi um, ki je zelo hiter kot riba, doseže deseta mistična vrata, kjer se zatopi v večno združitev besed in zavesti. On ne ha
In prav tako zaradi filozofskega kamna podobne nenehne meditacije, v katero ostane zatopljen brez kakršnega koli zavestnega napora, se zave samega sebe. V stanju, ko je um usmerjen k Bogu, se pojavi svetel sijaj Gospodovega imena.
V tem stanju močnega sijaja, usmerjenega k Bogu, zasliši melodične melodije nezapete glasbe in ostane v stanju transa.
Ta izkušnja, ki jo čutimo v deseti odprtini telesa, njen sijaj je osupljiv in poln ekstaze. Bivanje uma v mističnih desetih vratih je čudne vere. (251)