Kabeer, riba je v plitvi vodi; ribič je vrgel svojo mrežo.
Ne boste ušli iz tega malega bazena; razmišljati o vrnitvi v ocean. ||49||
Kabeer, ne zapusti oceana, tudi če je zelo slan.
Če boš brskal in iskal od luže do luže, te nihče ne bo imel za pametnega. ||50||
Kaber, tisti, ki nimajo guruja, so oprani. Nihče jim ne more pomagati.
Bodi krotek in ponižen; karkoli se zgodi, naredi Gospod Stvarnik. ||51||
Kaber, tudi pes bhakte je dober, medtem ko je mati brezvernega cinika slaba.
Pes sliši hvalnice Gospodovega imena, drugi pa se ukvarja z grehom. ||52||
Kabeer, jelen je šibek, tolmun pa bujno z zeleno vegetacijo.
Za dušo se preganja na tisoče lovcev; kako dolgo lahko uide smrti? ||53||
Kabeer, nekateri si ustvarijo domove na bregovih Gangesa in pijejo čisto vodo.
Brez vdanega čaščenja Gospoda niso osvobojeni. Kabeer to razglaša. ||54||
Kabeer, moj um je postal brezmadežen, kot vode Gangesa.
Gospod mi sledi in kliče: "Kabir! Kabir!" ||55||
Kabir, kurkuma je rumena, limeta pa bela.
Ljubljenega Gospoda boš srečal šele, ko bosta obe barvi izgubljeni. ||56||
Kabir, kurkuma je izgubila rumeno barvo, od beline limete pa ni več sledi.
Jaz sem žrtev tej ljubezni, s katero so odvzeti družbeni razred in status, barva in predniki. ||57||
Kabeer, vrata osvoboditve so zelo ozka, manjša od širine gorčičnega zrna.
Vaš um je večji od slona; kako bo šlo skozi? ||58||
Kabeer, če srečam takega pravega guruja, ki me usmiljeno blagoslovi z darilom,
takrat se mi bodo na stežaj odprla vrata osvoboditve in z lahkoto bom šel skozi. ||59||
Kabeer, nimam ne koče ne koče, ne hiše ne vasi.
Upam, da me Gospod ne bo vprašal, kdo sem. Nimam družbenega statusa ali imena. ||60||
Kabeer, hrepenim po smrti; naj umrem pred Gospodovimi vrati.
Upam, da Gospod ne vpraša: "Kdo je to, leži pred mojimi vrati?" ||61||
Kabeer, ničesar nisem naredil; nič ne bom naredil; moje telo ne more storiti ničesar.
Ne vem, kaj je Gospod storil, vendar se je oglasil klic: "Kabeer, Kabeer." ||62||
Kaber, če kdo izgovori Gospodovo ime tudi v sanjah,
Iz svoje kože bi naredil čevlje za njegove noge. ||63||
Kabeer, mi smo lutke iz gline, a nosimo ime človeštva.
Tukaj smo gostje le nekaj dni, a zavzamemo ogromno prostora. ||64||
Kabir, naredil sem se v kano in zmeljem se v prah.
Toda Ti, o moj mož Gospod, nisi vprašal po meni; Nikoli me nisi uporabil za svoja stopala. ||65||
Kabeer, tista vrata, skozi katera ljudje nikoli ne prenehajo prihajati in odhajati
kako naj pustim takšna vrata? ||66||
Kaber, utapljal sem se, a valovi kreposti so me v trenutku rešili.