En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja.
Vaar Tri
Klanjam se pred prvobitnim Gospodom, za katerega je bilo rečeno, da je prvinski vzrok vsega.
Utelešena resnica, da pravi Guru se uresničuje skozi Besedo.
Le oni so spoznali Njega, čigar surati (zavest) se je po sprejetju ukazov Besede zlil z resnico.
Sveta kongregacija je resnična osnova in pristno bivališče resnice.
Pri čemer posameznik, ki ga navdihuje ljubeča predanost, uživa v prirojenem užitku.
Gospod, prijazen do bhakt in slava revnih, se prav tako izenači s sveto kongregacijo.
Celo Brahma, Visnu, Mahesa niso mogli poznati njegovih skrivnosti.
Sesanag, ki se ga spominja s svojimi tisočerimi pokrovi, Ga ni mogel razumeti.
Resnica je všeč tistim gurmukom, ki so postali derviši pred vrati svete kongregacije.
Poti guruja in učenca so skrivnostne in neopazne.
Guru (Nanak) in učenec (Angad) sta oba blagoslovljena (ker sta se oba zlila drug v drugega).
Njuno bivališče je Gurujeva modrost in oba sta zavzeta v Gospodovih hvalnicah.
Razsvetljena z Besedo je njihova zavest postala neskončna in nespremenljiva.
Presegli so vsa upanja, v svoji osebi so asimilirali subtilno modrost.
Premagali so poželenje in jezo, so se zatopili v hvalnice (Bogu).
Onkraj bivališč Šive in Sakti so dosegli bivališče resnice, zadovoljstva in blaženosti.
Ker so brezbrižni do gospodinjstva (užitki), so usmerjeni v resnico.
Guru in učenec sta sedaj dosegla razmerje dvajset in enaindvajset, tj. učenec je šel pred Gurujem.
Učenec, ki uboga Gurujeve ukaze, se imenuje gurmukh.
Dejanja gurmukha vzbujajo strahospoštovanje in njihova slava je neopisljiva.
Ker stvarstvo obravnava kot obliko Stvarnika, se mu zdi žrtev.
V svetu se čuti kot gost in svet kot hiša za goste.
Resnica je njegov pravi Guru, ki ga govori in posluša.
Kot bard pri vratih svete kongregacije recitira hvalnice Guruja (gurbani).
Zanj je sveta kongregacija osnova njegovega poznavanja vsevednega Gospoda.
Njegova zavest ostaja zatopljena v milostno pravo Besedo.
Pravo sodišče zanj je sveta kongregacija in skozi Besedo njeno pravo identiteto vzpostavi v svojem srcu.
Od Guruja učenec dobi čudovito Besedo
In kot učenec, zlivši svojo zavest vanjo, pride iz oči v oči z neopaznim Gospodom.
Ob srečanju z Gurujem učenec doseže turio, četrto in zadnjo stopnjo duhovne tišine.
Neizmerljivega in vedrega Gospoda nosi v svojem srcu.
Ko postane brezskrben, se pravi učenec zlije z resnico.
In s tem, da postane kralj kraljev, naredi druge sebi podrejene.
Samo on ljubi Gospodovo božansko voljo.
In samo on je okusil nektar v obliki hvalnic Gospodu.
Z zavestjo v globino Besede je izoblikoval neizklesan um.
Način življenja gurmukov je neprecenljiv;
Ni ga mogoče kupiti; na tehtnici ni mogoče stehtati.
Stabilizirati se v sebi in ne postati lahkomiseln v svojem načinu življenja.
Ta način je razločen in se ne oskruni niti, če se združi s kom drugim.
Njena zgodba je neopisljiva.
Ta način presega vse izpustitve in vse skrbi.
Ta gurmukh-način življenja, zatopljen v ravnotežje, daje življenju ravnovesje.
Gurmukh pije iz rezervoarja nektarja.
Končni rezultat pomanjkanja izkušenj je, da gurmukh nikoli ne pokaže svojega ega.
Iz trgovine svete kongregacije se preko Besede pridobiva blago Božjega imena.
Kako ga hvaliti? Merilna merila popolnega Gospoda so popolna.
Skladišče Pravega Kralja ni nikoli pomanjkljivo.
Ob kultiviranju pravega guruja se tisti, ki zaslužijo prek njega, zlijejo z njegovim neizčrpnim bitjem.
Družba svetnikov je očitno velika; človek mora biti vedno v in z njim.
Luščino v obliki maye je treba ločiti od riža življenja
s potezami discipline v tem življenju.
Vseh pet zlih nagnjenj je treba zdesetkati.
Kakor voda vodnjaka ohranja polja zelena, je treba polje zavesti ohranjati zeleno (s pomočjo šabada).
Gospod sam je pravi Guru, ki je neopazen.
Po svoji volji On vzpostavlja ali izkorenini.
Greh in vrlina ustvarjanja in uničenja se ga sploh ne dotikata.
Nikoli ne poskrbi, da bi ga kdo opazil in dobrote in psovke se ga ne držijo.
Pravi Guru recitira Besedo in razkriva veličino tega neopisljivega Gospoda.
Eulogosong neizrekljivi (Gospod) on se ne vdaja hinavščini in zvijači.
Sijaj popolnega Guruja pokonča ego iskalcev znanja.
Guru, ki izbriše tri trpljenja (od Boga poslano, fizično in duhovno), zmanjša tesnobo ljudi.
Ko se posameznik nasiti z nauki takšnega Guruja, ostane v svoji prirojeni naravi.
Popolni guru je utelešena resnica, ki se uresniči tako, da postane gurmukh.
Želja pravega Guruja je, da se Beseda vzdržuje;
Človek, ki zažge svoj ego, bo dobil čast na Gospodovem sodišču.
Naučiti se moramo tehnike zlitja z Gospodom tako, da na svoj dom gledamo kot na kraj za negovanje dharme.
Osvoboditev za tiste, ki se držijo učenja Guruja, je gotova.
Tisti, ki imajo v svojem srcu ljubečo predanost, ostajajo veseli.
Takšni ljudje so carji, polni navdušenja.
Ko postanejo brez ega, služijo sangatu, skupščini, tako da zanjo prinašajo vodo, meljejo koruzo itd.
V ponižnosti in veselju živijo povsem drugačno življenje.
Guru pridiga sikhom, naj bodo čisti v vedenju.
Tisti (gurmukh), ki se pridruži kongregaciji, ostane zatopljen v Besedo.
V družbi cvetov tudi sezamovo olje odišavi.
Nos – nit božje volje ostane v nosu Sikha Guruja, tj. vedno se ohranja pripravljen, da bo podrejen Gospodu.
Ko se kopa v ambrozijskih urah, ostane ujet v Gospodovo področje.
Ko se v srcu spomni Guruja, postane eno z Njim.
Tisti, ki ima strah pred Gospodom in ljubečo predanost, je znan kot sadhu visoke rasti.
Hitra barva Gospoda se nadaljuje na gurmuku.
Gurmukh ostane le pri najvišjem Gospodu, ki je dajalec najvišjega užitka in neustrašnosti.
Osredotočite se na Gurujevo besedo in jo obravnavajte kot figuro Guruja, ki je vedno z vami.
Zaradi poznavanja Besede gurmukh najde Gospoda vedno blizu in ne daleč.
Toda seme karme vzklije v skladu s prejšnjimi karmami.
Hrabri služabnik postane vodja v služenju Guruju.
Bog, vrhovno skladišče je vedno polno in vseprisotno.
Njegova slava sije v sveti skupnosti svetnikov.
Sijaj neštetih lun in sonc je umirjen pred svetlobo svete kongregacije.
Milijoni Ved in Puran so nepomembni pred Gospodovo hvalo.
Prah stopal ljubljenega Gospoda je drag gurmukhu.
Ker sta eden z drugim, sta Guru in Sikh naredila Gospoda zaznavnega (v obliki Guruja).
Ko ga je Guru iniciiral, je učenec postal Sikh.
Gospodova želja je bila, da bi guru in učenec postala eno.
Zdi se, kot da je diamant, ki brusi diamant, prinesel drugega v eni vrvici;
Ali se je vodni val zlil z vodo ali pa je svetloba ene svetilke prišla v drugo svetilko.
Zdi se, da se je čudovito dejanje (Gospoda) spremenilo v prispodobo.
Kot da bi po stepanju skute nastal sveti ghee.
Ena Luč se je razpršila v vse tri svetove.
Kot da bi po stepanju skute nastal sveti ghee. The
Pravi guru Nanak Dev je bil guru gurujev.
Guruja Angada Deva je postavil na nevidni in skrivnostni prestol ravnotežja.
Z združitvijo Amarja Dasa z zunanjim Gospodom mu je dal videti nevidno.
Guru Ram Das je bil narejen, da uživa užitek vrhunskega nektarja.
Guru Arjan Dev je prejel veliko storitev (od Guruja Rama Dasa).
Guru Hargobind je tudi razburkal morje (Besede)
In zaradi milosti vseh teh resnicoljubnih osebnosti je Gospodova resnica prebivala v srcih preprostih ljudi, ki so se popolnoma posvetili Besedi.
Celo prazna srca ljudi je napolnila sabad, Beseda
In Gurmuki so iztrebili svoje strahove in zablode.
Ker sta strah (pred Bogom) in ljubezen (do človeštva) razpršena v sveti kongregaciji, vedno prevlada občutek nenavezanosti.
Po naravi so Gurmukhi remian budni, tj. njihova zavest ostaja usklajena s Sabadom, Besedo.
Govorijo sladke besede in so že izgnali ego iz sebe.
Ker se vedejo v skladu z modrostjo Guruja, vedno ostanejo prežeti z ljubeznijo (do Gospoda).
Počutijo se srečneže in spijo skodelico (Gospodove) ljubezni.
Ko v svojem umu spoznajo luč Najvišjega, postanejo sposobni prižgati luč božanskega znanja.
Zaradi modrosti, pridobljene od Guruja, imajo neomejen entuziazem in ostanejo nedotaknjeni z majo in umazanijo zlih nagnjenj.
V kontekstu posvetnosti se vedno obnašajo v nadrejenem položaju, tj. če je svet dvajset, so oni enaindvajset.
Besede gurmuka je treba vedno ceniti v srcu.
Ob dobrohotnem pogledu gurmukha človek postane blažen in srečen.
Redki so tisti, ki dosežejo občutek za disciplino in služenje.
Ker so gurmuki polni ljubezni, so prijazni do revnih.
Gurmukh je vedno neomajen in se vedno drži naukov Guruja.
Pri gurmukih bi morali iskati dragulje in rubine.
Gurmuki so brez prevare; ne da bi postali žrtev časa, še naprej uživajo v slasti predanosti.
Gurmuki imajo diskriminatorno modrost labodov (ki znajo ločiti mleko od vode) in s svojim umom in telesom ljubijo svojega Gospoda.
Z zapisom 1 (Eden) na začetku se je izkazalo, da je Ekankar, Bog, ki vanj zajema vse oblike, samo eden (in ne dva ali trije).
Ura, prva Gurmukhijeva črka, v obliki Oankarja prikazuje moč nadzora nad svetom tega enega Gospoda.
Ta Gospod je bil razumljen kot Pravo Ime, Stvarnik in Neustrašni.
Je brez jeze, onkraj časa in brez cikla selitve.
Pozdravljen Gospod! Njegov znak je resnica in sveti v svetlem sijočem plamenu.
Pet črk (1 Oankar) so altruisti; v sebi imajo moč Gospodove osebe.
Posameznik, ki razume njihov pomen, postane blagoslovljen z milostnim pogledom Boga, ki je bistvo užitkov.
Tako kot števke od ena do devet z dodajanjem ničle dosežejo neskončno štetje
Osebe, ki spijo skodelico ljubezni svojega ljubljenega, postanejo gospodarji neskončnih moči.
Ljudje vseh štirih varn sedijo skupaj v družbi gurmukov.
Vsi učenci postanejo gurmukh, kot betelov list, limeta in chatehu, ko se zmešajo, postanejo ene rdeče barve.
Vseh pet zvokov (ki jih proizvajajo različni inštrumenti) ohranja gurmuke polne veselja.
V valovih Besede pravega Guruja gurmuki vedno ostanejo v užitku.
Ko svojo zavest združijo z Gurujevimi učenji, postanejo razgledani.
Dan in noč so zatopljeni v veliko resonanco Gurbanija, svetih hvalnic.
Utopljen v neskončno Besedo in njeno neomajno barvo se uresniči le Eden (Bog).
Od dvanajstih poti (jogijev) je pot gurmukov pravilna pot.
V prvinskih časih je Gospod odredil.
Beseda Guruja se je srečala s Sabda-brahm Besednim Bogom in ego bitij je bil izbrisan.
Ta zelo strah vzbujajoča beseda je kolirij gurmukov.
Sprejetje Gurmata, modrosti Guruja, z milostjo Guruja se izogiba zablodam.
To prvobitno bitje je onkraj časa in uničenja.
On daje milost svojim služabnikom, kot sta Siva in Sanaks et al.
V vseh obdobjih se spominjajo samo Njega in samo On je predmet koncentracije Sikhov.
Skozi okus skodelice ljubezni se spozna najvišja ljubezen.
Že od pradavnine razveseljuje vse.
Resnični učenec lahko postane samo tako, da v življenju postaneš mrtev, torej popolnoma odmaknjen, in ne zgolj z besednim žargonom.
Tak človek bi lahko bil šele, ko bi se žrtvoval za resnico in zadovoljstvo ter se izognil zablodam in strahovom.
Pravi učenec je kupljeni suženj, ki je vedno zaposlen v službi Mojstra.
Pozabi na lakoto, spanje, hrano in počitek.
Zmelje svežo moko (za brezplačno kuhinjo) in postreže s prinašanjem vode.
On pahlja (občestvo) in lepo umiva noge Guruja.
Služabnik je vedno discipliniran in nima nič opraviti z jokanjem in smehom.
Tako postane derviš pred Gospodovimi vrati in se prepoji z užitki dežja ljubezni.
Videli ga bodo kot prvo luno dneva Id (ki ga muslimani nestrpno čakajo, da bi prekinili svoje dolge postove) in le on bo prišel kot popoln človek.
Ko učenec postane prah pod nogami, mora biti blizu nog Guruja.
Ker je postal vneto pristajalec na obliko (besedo) Guruja in je mrtev za pohlep, zaljubljenost in druga nagnjenja k odnosom, bi moral ostati živ na svetu.
Zavrača vse posvetne povezave, mora ostati obarvan v Gospodovo barvo.
Ker ne išče zavetja drugje, bi moral ohraniti svoj um zatopljen v zavetje Boga, Guruja.
Sveta je čaša ljubezni ljubljene; samo to bi moral zaužiti.
Ker je ponižnost njegovo bivališče, bi se moral v njej umiriti.
Če loči (okuse) desetih organov, ne da bi bil ujet v njihovo mrežo, bi moral doseči ravnotežje.
Popolnoma se mora zavedati Gurujeve besede in ne sme dovoliti, da bi bil um ujet v zablode.
Vsrkanost zavesti v Besedo ga naredi čuječega in na ta način pridemo čez Besedo – ocean.
On je pravi Sikh, ki se preda Guruju in skloni glavo;
Kdo položi svoj um in čelo na stopala Guruja;
Kdor ima pri srcu učenja Guruja, iz sebe izžene ego;
Kdo ljubi Gospodovo voljo in je dosegel ravnovesje tako, da je postal gurujevsko usmerjen, gurmukh;
Kdor je z združitvijo svoje zavesti v Besedi deloval v skladu z božansko Voljo (hukam).
On (pravi Sikh) zaradi svoje ljubezni in strahu pred sveto kongregacijo doseže samega sebe (atmo).
Ostaja pritrjen na lotosova stopala Guruja kot črna čebela.
Obdan s tem užitkom nadaljuje s pitjem nektarja.
Blagor materi takega človeka. Samo njegov prihod na ta svet je ploden.