En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
Smrtonosni strup in nektar sta bila strnjena iz oceana.
Z zaužitjem strupa eden umre, z zaužitjem drugega (nektarja) človek postane nesmrten.
Strup prebiva v ustih kače in dragulj, ki ga izbruhne modra šojka (jedec kač), je znano, da je nektar, ki daje življenje.
Vrane ne marajo, zvok slavca pa imajo vsi radi.
Zlobnega govorca ne marajo, sladkobesednega pa hvalijo po vsem svetu.
Zlobni in dobri ljudje živijo v istem svetu, vendar se razlikujejo po lastnostih dobrohotnih in sprevrženih dejanj.
Tu smo izpostavili položaj zaslug in slabosti.
S sončno svetlobo so vidni vsi trije svetovi, a slepi in sova sonca ne vidijo.
Samica rudečega škornja obožuje sonce in ob srečanju z ljubljenim pripovedujeta in poslušata ljubezensko zgodbo drug drugega.
Za vse druge ptice je noč temna (in spijo), toda um rdečega ščitnika nima počitka v tej temi (njegov um je vedno naravnan na sonce).
Inteligentna ženska prepozna svojega moža tudi tako, da vidi njegovo senco v vodi,
toda nespametni lev, ki vidi svojo senco v vodnjaku, skoči vanj in umre ter nato krivi svoje oči.
Raziskovalec odkrije pomen zgornjega opisa, toda prepirljivec je zaveden
In pričakuje, da bo dobil kravje mleko od slonjice (kar je pravzaprav nemogoče).
V sajanskem mesecu gozdovi ozelenijo, a akk, divja rastlina peščenega območja, in /avail, kamelji trn, oveneta.
V mesecu Chaitr vegetacija cveti, vendar brezlistni kart (divji kapar) ostaja popolnoma brez navdiha.
Vsa drevesa postanejo polna sadežev, a drevo svilenega bombaža ostane brez sadov.
Celotno rastlinje odišavi sandalovina, vendar bambus ne dobi nobenega vpliva in kar naprej hlipa in vzdihuje.
Čeprav je školjka v oceanu, ostane prazna in ob pihu grenko joka.
Žerjav celo izgleda, da meditira na bregovih Gangesa, kot berač, ki pobere ribe in jih poje.
Ločitev od dobre družbe prinaša zanko za posameznika.
Nek dober um najde vse na svetu dobre. Gospod vidi vse kot nežne.
Če je nekdo sam slab, je zanj slab ves svet in vse slabo na njegov račun. Gospod Krišna je pomagal
Pindays, ker so imeli v sebi močan čut za predanost in moralo.
Kaurajci so imeli v srcu sovraštvo in vedno so računali na temno stran stvari.
Dva princa sta šla iskat dobrega in hudobnega človeka, vendar sta bila njuna mnenja različna.
Nobena ni bila slaba za Yudhistharja in Duryodhan ni našel nobene dobre osebe.
Karkoli (sladko ali grenko) je v loncu, se pozna, ko pride ven skozi dulec.
Rojen v družini Sun, je (Dharrnaraj) krasil sedež delivca pravice.
On je eden, vendar ga stvarstvo pozna pod dvema imenoma - Dharmaraj in Yama.
Ljudje ga vidijo pobožnega in pravičnega v obliki Dharmaraja, hudobnega grešnika pa kot Yamo.
Prav tako pretepe hudodelca, vernemu pa sladko govori.
Sovražnik ga vidi s sovraštvom, prijazni ljudje pa ga poznajo kot ljubečega.
Greh in zasluga, blagor in prekletstvo, nebesa in pekel se poznajo in spoznavajo po lastnih občutkih (ljubezni in sovražnosti).
Ogledalo odseva senco glede na predmet pred njim.
(Vannu=barva. Ronda=jokajoča. Serekhai=odlično)
V čistem ogledalu vidi vsak svojo pravo postavo.
Svetla polt se odraža svetla in črna v njej posebej črna.
Smejoči se obraz najde v smehu, jokajoči pa v njem.
Vanjo vidijo privrženci šestih filozofij, ki nosijo različne preobleke, a zrcalo vsem ostaja ločeno.
Občutek dvojnosti je zlobni intelekt, ki je drugo ime za sovraštvo, nasprotovanje in jezo.
Pobožni sledilci Gurujeve modrosti vedno ostanejo čisti in enakopravni.
Sicer pa drugega razlikovanja med dobrim in slabim človekom ni.
Ko sin enkrat zaide zvečer, zvezde utripajo v temni noči.
Bogati ljudje spijo v svojih domovih, tatovi pa se premikajo naokoli in izvajajo kraje.
Nekaj stražarjev ostane budnih in nadaljuje s kričanjem, da opozori druge.
Ti prebujeni stražarji zbujajo speče ljudi in tako ujamejo tatove in potepuhe.
Tisti, ki ostanejo budni, ščitijo svoje domove, hišo pa izropajo tisti, ki spijo.
Bogataši, ki predajajo tatove (oblasti), se srečno vrnejo domov, a ujeti za vrat so tatovi prebiti v prazno.
Tako hudobni kot zaslužni sta dejavna na tem svetu.
Spomladi zacveti mango in tudi grenka divja rastlina peščenega območja postane polna cvetov.
Strok akk ne more proizvesti manga in brezplodni akk ne more rasti na drevesu manga.
Slavček, ki sedi na mangovem drevesu, je črne barve, akk pa je pegast ali zelen.
Um je ptica in zaradi razlike v rezultatih različnih družb dobi sad drevesa, na katerem se odloči sedeti.
Um se boji svete kongregacije in modrosti Guruja, vendar se ne boji zle družbe in zlega intelekta, tj. ne želi iti v dobro družbo in se zanima za zlo družbo.
Bog naj bi bil ljubeč do svetnikov in osvoboditelj padlih.
Rešil je veliko padlih ljudi in le on pride čez tistega, ki ga je sprejel.
Če se je celo Pfitana (demon) osvobodila, to še ne pomeni, da je zastrupitev nekoga dobro dejanje.
Gariika (prostitutka) je bila osvobojena, vendar ne bi smeli vstopati v hišo drugega in vabiti težav.
Odkar je bil Valmlici blagoslovljen, ne bi smeli sprejeti načina cestnega ropa.
Enega ptičarja naj bi tudi osvobodili, drugim pa se z zankami ne smemo prijeti za noge.
Če je Sadhana, mesar prišel čez (svetovni ocean), se ne bi smeli poškodovati z ubijanjem drugih.
Ladja prevzame tako železo kot zlato, vendar njune oblike in barve še vedno niso enake.
Pravzaprav je živeti s takimi upi slab življenjski slog.
Preživeti padec s palme ne pomeni, da bi morali splezati na drevo, da bi padli z nje.
Tudi če človek ni ubit na zapuščenih krajih in poteh, premikanje po zapuščenih krajih ni varno.
Človek lahko preživi, tudi če ga ugrizne sanke, čeprav bo lovljenje sankeja na koncu škodljivo.
Odnese ga tok reke, če kdo pride iz nje sam, tudi takrat je pri vstopu v reko brez splava večja možnost utopitve.
Ljudje vseh nagnjenj dobro vedo, da je Bog osvoboditelj padlih.
Zapoved Guruja (Gurmat) je ljubeča vdanost in ljudje z zlobnim intelektom ne dobijo zavetja na Gospodovem sodišču.
Dejanja, storjena v življenju, so na koncu edini sopotniki.
Ker sta vonja česna in mošusa različna, tudi zlato in železo nista enaka.
Stekleni kristal ni enak diamantu, prav tako sladkorni trs in votla trst nista isto.
Rdeče in črno seme (rata) ni enako dragulju in steklo se ne more prodati po ceni smaragda.
Zlobni intelekt je vrtinec, a Gurujeva modrost (gurmat) je ladja dobrih del, ki pluje čez.
Zloben človek je vedno obsojen, dobremu pa vsi ploskajo.
Skozi gurmuke resnica postane očitna in jo tako poznajo vsi, toda v manmukih je ista resnica potlačena in prikrita.
Kot razbit lonec je neuporaben.
Marsikdo pripravlja orožje in ga prodaja in veliko čisti oklepe.
V bitki orožje zadaja rane in oklepi ščitijo, ko se bojevniki obeh vojsk vedno znova spopadajo.
Tisti, ki so odkriti, so ranjeni, toda tisti, ki so nosili oklep, ostanejo zdravi in nepoškodovani.
Na svoje posebne loke so ponosni tudi izdelovalci lokov.
Na tem svetu obstajata dve vrsti združenj, ena sadhujev in druga hudobnih, srečanje z njimi pa povzroči različne rezultate.
Zato je posameznik zaradi svojega dobrega in slabega vedenja zatopljen v svoje užitke ali trpljenje.
Dobri in slabi prejmejo slavo oziroma sramoto.
Resnica, zadovoljstvo, sočutje, dharma, bogastvo in druge najboljše stvari se dosežejo v sveti kongregaciji.
Druženje s hudobnimi povečuje poželenje, jezo, pohlep, zaljubljenost in ego.
Dobro ali slabo ime si zaslužimo zaradi dobrih oziroma slabih dejanj.
Krava, ki jedo travo in oljne pogače, daje mleko in rojevanje telet povečuje čredo.
Ko pije mleko, kača bruha strup in poje lastne potomce.
Druženje s sadhuji in hudobnimi različno povzroča greh in meirit, žalost in užitke.
Polnilo vceplja dobrohotnost ali zlobna nagnjenja.
Sandalovina odišavi vsa drevesa in jih naredi dišeče.
Zaradi trenja bambusov (na drugi strani) se sam bambus opeče in zgori vsa družina (bambusov).
Cvrkača prepelica se ne samo ujame, ampak v zanko spravi celo družino.
Osem kovin, najdenih v gorah, se spremeni v zlato s pomočjo filozofskega kamna.
Ljudje, ki hodijo k prostitutkam, si poleg nalezljivih bolezni zaslužijo tudi grehe.
Oboleli pridejo k zdravniku in ta jih z zdravilom ozdravi.
Zaradi narave družbe, ki jo obdržimo, človek postane dober ali slab.
Narava norca je nežna; prenaša toploto, druge pa obarva v hitro barvo.
Sladkorni trs najprej zdrobimo v drobilniku in ga damo na ogenj v kotel, kjer še poveča svojo sladkost, ko vanj vlijemo sodo bikarbono.
Kolocint, tudi če je namakan z nektarjem, ne izloči svoje grenkobe.
Plemenita oseba ne sprejema slabosti v svojem srcu in dela dobro hudodelcu.
Toda hudodelec ne sprejme vrlin v svojem srcu in dela zlo dobrohotnim.
Kar seje, človek žanje.
Tako kot pri vodi in kamnu so stvari dobre ali slabe glede na svojo naravo.
Plemenito srce ne nosi sovraštva in ljubezen ne prebiva v hudobnem srcu.
Plemeniti nikoli ne pozabi dobrega, ki mu je bil storjen, hudobnež pa ne pozabi sovraštva.
Oboji so na koncu ugotovili, da se njihove želje ne uresničijo, ker hudobni še vedno želi zagrešiti zlo, plemeniti pa hoče še naprej širiti dobrohotnost.
Plemeniti ne more storiti zla, vendar plemeniti ne bi smeli pričakovati plemenitosti od hudobne osebe.
To je bistvo modrosti stotin ljudi in temu primerno sem razložil misli, ki so v modi.
Dobrohotnost se lahko (včasih) povrne v obliki zla.
Na podlagi poslušanih zgodb sem opisal trenutno stanje.
Slab in plemenit človek je šel na pot. Plemeniti je imel kruh, hudobni pa vodo.
Ker je bil plemenite narave, je dobra oseba pripravila kruh za jesti.
Zlobneži so naredili svojo hudobijo (in mu pojedli kruh), a vode mu niso ponudili.
Plemeniti je dobil sad svoje plemenitosti (in bil osvobojen), hudobna oseba pa je morala to noč življenja preživeti v joku in joku.
Ta vsevedni Gospod je resničen in tudi njegova pravičnost je resnična.
Žrtvujem se stvarniku in njegovi stvaritvi (ker sta različni naravi obeh otrok istega Gospoda).
Zlo in plemenito obstaja na tem svetu in kdorkoli je prišel sem, mora nekega dne umreti.
Pogumne osebe, kot sta Ravan in Ram, so postale tudi povzročiteljice vojn.
Obvladal mogočno dobo, torej premagal čas, je Ravan posvojil zlo v svoje srce (in ukradel Sito).
Ram je bil brezmadežna oseba in zaradi njegovega čuta za dharmo (odgovornost) so celo kamni plavali v oceanu.
Zaradi hudobije je Ravan odšel (bil je ubit) s stigmo, da je ukradel ženo drugemu.
Ramayan (zgodba o Ramu) je vedno trden (v glavah ljudi) in kdor išče zavetje (v njem), gre čez (svetovni ocean).
Ljudje, ki se držijo Dharme, si zaslužijo slavo v svetu, tisti, ki se lotevajo hudobnih dogodivščin, pa postanejo osramočeni.
Golden Lanka je bila velika utrdba in ocean okoli nje je bil kot ogromen jarek.
Ravan je imel en lac sinove, en in četrt lac vnuke in brate, kot sta Kumbhkaran in Mahiravari.
Zrak bi brskal po njegovih palačah, medtem ko mu je Indr skozi deževje nosil vodo.
Ogenj je bil njegov kuhar, sonce in luna pa njegova svetilka.
Njegova ogromna vojska konj, slonov, bojnih vozov in pehote, sestavljena iz številnih khuhantov (akeauhauts, en aksauhani je znan kot mešana sila 21870 slonov, 21870 bojnih vozov, 65610 konjev in 109350 pešcev), je bila takšna, katere moči in veličine ni mogoče oceniti.
On (Ravan) je služil Mahadevu (Siva) in zaradi tega so bili vsi bogovi in demoni pod njegovim zavetjem.
Toda zloben intelekt in dejanja so mu prinesla sramoto.
Zaradi nekega razloga, Gospod, je vzrok vseh vzrokov prevzel obliko Ramchandra.
Ko je sprejel ukaze svoje mačehe, je odšel v izgnanstvo in si prislužil veličino.
Sočuten do revnih in uničevalec ponosnih je Ram izbrisal moč in ponos Pars'u Ram.
Služeč Warnu je Laksaman postal yati, krotilec vseh strasti in Sits tudi z vsemi vrlinami satija, ostal popolnoma predan Ramu in mu služil.
Ramayan se je razširil daleč naokoli kot zgodba o ustanovitvi Ram-Rajyja, krepostnega kraljestva.
Ram je osvobodil ves svet. Smrt je zanje resnica, ki so s prihodom v sveto občestvo izpolnili zavezo življenja.
Dobrohotnost je popoln Gurujev nauk.