En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
Guru je replika popolnega Brahama, ki je nemanifestiran in neuničljiv.
Beseda Guruja (in ne njegovega telesa) transcendentnega Brahma, ki prebiva v sveti kongregaciji.
Družba sadhujev je bivališče resnice, kjer se ustvari priložnost za ljubečo predanost.
Tukaj se pridiga vsem štirim varnam in ljudem predstavi modrost Guruja (Gurmata).
Šele tu, ko se dotaknejo nog in postanejo prah z nog, postanejo gurmuki privrženci poti discipline.
Posamezniki skozi sveto kongregacijo postanejo nevtralni sredi upanja, presežejo majo.
Biti Gurujev učenec je zelo subtilna dejavnost in je kot lizanje neokusnega kamna.
Tanjši je od las in ostrejši od ostrine meča.
Nič ji ni enako v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti.
V hiši sikhizma se dvojnost izbriše in človek postane eno s tem Enim.
Človek pozabi na idejo o drugem, tretjem, kdaj in zakaj.
Zavrneč vse želje, posameznik dobi veselje v upanju enega Gospoda.
Pot, ki vodi do sprejemanja blagodejne modrosti Guruja (Gurmata), je znana kot Gurmukh-pot.
V njem se človek uči živeti po Gospodovi volji in premišljevati o Gurujevi Besedi.
Mojstrova volja postane ljubljena in v vseh mislih prežema brezobličnega Gospoda.
Kot ljubezen in dišava ne ostaneta skrita, tudi Gurmukh ne ostane prikrit in se zaposli z altruističnimi dejavnostmi.
Vanj vpije vero, zadovoljstvo, ekstazo in lastnosti spretnosti.
Gurmukh zdesetka ego in ga premaga.
Sikh, ki se ima za gosta, svoje življenje preživlja v ljubeči vdanosti.
Oni (sikhi) ostajajo neznani prevaram in potegujejo ego iz svojih misli.
Njihovo pravo vedenje je, da sebe obravnavajo kot goste na tem svetu.
Cilj Gurmukha je služenje in samo takšno delovanje ima Gospod rad.
Z zlivanjem zavesti v Besedo preoblikujejo celotno družino (v obliki sveta).
Skozi sveto kongregacijo postanejo čisti in brezoblični ter se uveljavijo v končni fazi ravnovesja.
Ko prižge najvišjo luč v svojem umu, gurmukh ostane potopljen v stanje najvišjega transa.
Ko v mislih posvoji najvišjo resničnost (Gospoda), zazveni nezapeta melodija.
Zavedanje altruizma zdaj prebiva v njegovem srcu občutek božje vseprisotnosti.
Navdihnjen z učenji Guruja, gurmukh doseže stanje neustrašnosti.
Disciplinira se v družbi svetih, torej izgubi svoj ego, se spominja Gospoda z enoumno predanostjo.
Na ta način, ko vstopi iz tega sveta v duhovni svet, se končno vzpostavi v svoji resnični naravi.
Tako kot odsev v ogledalu. V svetu vidi sebe.
Ta popolni Gospod je tam v vseh jazih; nevedni posameznik ga išče zunaj, kot luna vidi svoj odsev v vodi in čuti, da je tam.
Gospod sam je tam v mleku, kravi in gheeju.
Jemlje vonj iz cvetov On sam je okus v njih.
Njegov lastni fenomen je v lesu, ognju, vodi, zemlji in snegu.
Popolni Gospod prebiva v vseh jazih in ga vizualizira redek gurmukh.
Redek je gurmukh, ki se osredotoči na Guruja in doseže božanski pogled.
Je draguljar, ki ima sposobnost preizkušanja in ohranjanja draguljev v vrlinah.
Njegov um postane čist kot rubin in ostane zatopljen v sveto občino.
Njegov um postane čist kot rubin in ostane zatopljen v sveto občino.
Mrtev je, ko je živ, tj. obrača svoj obraz pred zlimi nagnjenji.
Popolnoma se zlije z najvišjo svetlobo, razume sebe in Gospoda.
Navdušen nad glasbo in zvokom (besede), postane Gurujev učenec poln vedrih kvalitet.
Njegova zavest se zlije z Besedo in njegov um se ustali v nezazidani melodiji.
Guru igra na inštrument pridige, poslušanje katerega um obleče najvišje stanje ravnovesja (plesati pred Gospodom).
Sikh Guruja, ko se uglasi z instrumentom poučevanja, se na koncu izkaže, da je igralec Besede Guruja.
Zdaj vsevedni Gospod razume njegove muke ločitve.
Učenec se spremeni v Guruja in guru v učenca na enak način, saj je diamantni rezalnik v resnici tudi diamant.
Veličina gurmuha je v tem, da je kamen modrosti, zaradi česar je vsak kamen modrosti.
Ko diamant reže diamant, se svetloba gurmuka zlije v Najvišjo svetlobo.
Njegova zavest je usklajena z Besedo, medtem ko um igralca vsrka glasbilo.
Sedaj postaneta učenec in guru enaka. Postanejo eno in se zlijejo drug v drugega.
Iz človeka se je rodil človek (od Guruja Nanaka do Guruja Angada) in postal je nadrejeni človek.
Ko je z enim skokom prečkal svet, se je zlil s prirojenim znanjem.
Tisti, ki vidi pravega Guruja, je videl Gospoda.
Ko svojo zavest postavi v Besedo, se osredotoči na sebe.
Uživajoč v vonju lotosovih stopal Guruja se spremeni v sandal.
Z okusom nektarja lotosovih stopal preide v posebno čudovito stanje (super zavesti).
Zdaj v sozvočju z Gurmatom, modrostjo Guruja, stabilizacija uma presega meje oblik in figur.
Ko doseže sveto občino, bivališče resnice, sam postane podoben tistemu neopaznemu in neizrekljivemu Gospodu
Kdor vidi z notranjimi očmi, je dejansko viden tudi zunaj.
Opisan je z besedami in je osvetljen v zavesti.
Zaradi dišave lotosovih stopal Guruja um, ki postane črna čebela, uživa v užitku.
Kar koli doseže v sveti kongregaciji, se od tega ne izogne.
Z vključitvijo uma v učenja Guruja se um sam spremeni v skladu z modrostjo Guruja.
Pravi Guru je oblika tistega transcendentalnega Brahma, ki je onkraj vseh lastnosti.
On je vid v očeh in dih v nosnici.
On je zavest v ušesih in okus v jeziku.
Z rokami dela in postane sopotnik na poti.
Gurmukh je dosegel sad užitka, potem ko je z zavestjo mešal Besedo.
Vsak redek gurmukh ostane stran od učinkov maye.
Sveta kongregacija je sandalovo drevo, kateremu vsak, ki postane sandal
Kako je znana dinamičnost Neočitovanega?
Kako je mogoče povedati zgodbo o tem neizrekljivem Gospodu?
Čudovit je zaradi samega čudeža.
Absorbenti v čudovitem spoznanju se razveselijo.
Tudi Vede ne razumejo te skrivnosti in niti Sesanag (mitološka kača s tisočerimi kapicami) ne pozna njenih meja.
Vahiguru, Bog, je opevan z recitiranjem Besede Guruja, Gurbanija.
Ko gre avtobus na avtocesti po uhojenih poteh,
V sveti kongregaciji se človek še naprej drži božanske uredbe (hukam) in Gospodove volje.
Kot, modra oseba hrani denar nedotaknjen doma
In globok ocean ne zapusti svoje splošne narave;
Kakor je trava poteptana pod nogami,
Tako kot ta (zemeljska) gostilna je Manasarovar in Gurujevi učenci so labodi
Ki v obliki kirtana, petja svetih hvalnic, jedo bisere Besede Guruja.
Ko se sandal poskuša skriti v gozdu (vendar ne more ostati skrito),
Kamen modrosti, ki je enak običajnim kamnom, se v gorah skriva.
Sedem morij je očitnih, vendar Manasarovar ostaja neviden navadnim očem.
Kot parijat, drevo, ki izpolnjuje želje, tudi ostane nevidno;
Kamaddhenu, krava, ki izpolni želje, prav tako živi na tem svetu, vendar se nikoli ne opazi.
Podobno, zakaj bi se tisti, ki so sprejeli učenja pravega Guruja, vključili v kakršno koli štetje.
(Salisai = vzemi. Sarisai = povzetek.)
Oči sta dve, a gledata enega (Gospoda).
Ušesi sta dve, vendar prinašata eno samo zavest.
Reka ima dva bregova, vendar sta zaradi povezave vode ena in nista ločena.
Guru in učenec sta dve identiteti, a en šabad, Beseda prežema oba.
Ko je Guru učenec in učenec Guru, kdo lahko drugemu pomaga razumeti.
Najprej mu Guru pridiga učenca, ki ga sedi blizu njegovih nog.
Ko mu pove o razlikovanju svete kongregacije in bivališča dharme, je postavljen v službo (človeštva).
Gospodovi služabniki ob služenju z ljubečo predanostjo praznujejo obletnice.
Uglasitev zavesti z Besedo, skozi petje hvalnic, se sreča z resnico.
Gurmukh hodi po poti resnice; z prakticiranjem Resnice prečka svetovni ocean.
Tako resnicoljubni pridobi resnico in ko jo dobi, se ego izbriše.
Glava je visoka in stopala so nizko, vendar je glava še vedno nagnjena na noge.
Stopala nosijo breme ust, oči, nosu, ušes, rok in celotnega telesa.
Potem, če pustimo ob strani vse telesne organe, častimo samo njih (stopala).
Vsak dan gredo v sveto kongregacijo v zavetje Guruja.
Potem se zaženejo v altruistična dela in delo opravijo do maksimuma.
žal! Ali je bilo tako, da so čevlje iz moje kože uporabljali Sikhi Guruja.
Kdorkoli dobi prah z nog takšnih ljudi (z zgornjimi vrlinami), je srečen in blagoslovljen.
Ker je zemlja utelešenje vzdržnosti, dharme in ponižnosti,
Ostaja pod nogami in ta ponižnost je resnična in ne lažna.
Nekdo na njem gradi božji tempelj, drugi pa na njem nabirajo smeti.
Vse, kar je posejano, dobi ustrezno, pa naj bo to mango ali lasuri, lepljiv sadež.
Medtem ko so mrtvi v življenju, tj. izbris ega iz sebe, se gurmuki pridružijo gurmukom v sveti kongregaciji.
Postali so prah z nog svetih mož, ki se potepta z nogami.
Ko voda teče navzdol in vzame s seboj vsakogar, ki jo sreča (in ga naredi tudi ponižnega),
Vsa barvila se zmešajo v vodi in postane eno z vsako barvo;
Brisanje ega dela altruistična dejanja;
Ne pogrezne lesa, temveč poskrbi, da železo plava z njim;
Poskrbi za blaginjo, ko dežuje v deževnem obdobju.
Prav tako sveti svetniki umrejo v življenju, tj. odstranijo svoj ego, zaradi česar je njihov prihod na svet ploden.
Z nogami navzgor in glavo navzdol se drevo ukorenini in stoji nepremično.
Prenese vodo, mraz in sonce, vendar ne obrne obraza pred samoponičevanjem.
Tako drevo je blagoslovljeno in obrodi.
Pri izkoščičevanju daje plodove in se ne meša niti pod žago.
Hudobni nadaljujejo s slabimi dejanji, medtem ko so blagi še vedno zaposleni v dobrih dejavnostih.
Redki so ljudje na svetu, ki s svojim svetniškim srcem delajo dobro zlu.
Prebivalce čas zavede, tj. spreminjajo se v skladu s časom, svetniki pa uspejo zavajati čas, tj. ostajajo brez vpliva časa.
Učenec, ki ostane mrtev (med upi in željami), bo na koncu vstopil v grob Guruja, tj. spremenil se bo v Guruja.
Svojo zavest zlije z Besedo in izgubi svoj ego.
Ko za počivališče sprejme telo v obliki zemlje, nad njim razprostre rogoznico uma.
Tudi če ga poteptajo noge, se vede v skladu z učenji Guruja.
Ko je prežet z ljubečo predanostjo, postane ponižen in stabilizira svoj um.
Sam se pomakne proti sveti kongregaciji in Gospodova milost ga razlije.