En Oankaar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
(Satiguru=Guru Nanak. Siranda=stvarnik. Vasanda=naselbina. Dohi=prošnja.
Pravi Guru je pravi cesar in On je stvarnik cesarja cesarjev.
On sedi na prestolu resnice in prebiva v sveti kongregaciji, bivališču resnice.
Resnica je njegovo znamenje in resnica, ki jo izreka, in njegov ukaz je neizpodbiten.
Tisti, čigar Beseda je resnična in čigar zaklad je resničen, je dosegljiv v obliki besede Guruja.
Njegova predanost je resnična, Njegovo skladišče je resnično in rad ima ljubezen in hvalo.
Tudi pot gurmukov je resnična, njihov slogan je resnica in njihovo kraljestvo je tudi kraljestvo resnice.
Kdor hodi na tej poti, prečka svet, gre naprej naproti Gospodu.
Guru bi moral biti znan kot Vrhovni Gospod, ker je samo to pravo bitje sprejelo pravo ime (Gospoda).
Brezoblični Gospod je razkril svoj jaz v obliki Ekaiikarja, edinega brezmejnega Bitja.
Iz Ekanke je prišel Oankar, Besedna vibracija, ki je pozneje postala znana kot svet, poln imen in oblik.
Iz enega Gospoda so izšli trije bogovi (Brahma-, Visnu in Mahes'a), ki so se nadalje prišteli med deset inkarnacij (najvišjega Bitja).
Pozdravljam to prvobitno bitje, ki jih vse vidi, a je sam neviden.
Mitična kača (Sesanag) recitira in se ga spominja prek njegovih neštetih imen, vendar tudi takrat ne ve ničesar o njegovem končnem obsegu.
Pravo ime istega Gospoda ljubijo gurmuki.
Bog je ločeno stabiliziral zemljo in nebo in zaradi svoje moči je znan kot stvarnik.
Zemljo je usedel v vodo in brez opornikov je nebo postavil v stabilen položaj.
Vlivanje ognja v gorivo Ustvaril je sonce in luno, ki svetita dan in noč.
Ustvarjanje šestih letnih časov in dvanajstih mesecev Lotil se je ustvarjanja štirih rudnikov in štirih govorov.
Človeško življenje je redko in kdorkoli je našel popoln Gumi, je njegovo življenje postalo blagoslovljeno.
Srečanje s sveto kongregacijo je človek zatopljen v ravnotežje.
Pravi Guru je resnično dobrohoten, saj nam je podaril človeško življenje.
Usta, oči, nos, ušesa On je ustvaril in dal stopala, da se posameznik lahko premika.
S pridiganjem ljubeče vdanosti je pravi Guru ljudem podaril neomajno spominjanje na Gospoda, umivanje in dobrodelnost.
V ambrozijskih urah se gurmuki zavežejo, da bodo navdihnili sebe in druge za kopanje in recitiranje Gurujeve mantre.
Pravi Guru je zvečer z navodili recitiranja Aratija in Sohilda navdihnil ljudi, da ostanejo ločeni tudi sredi maye.
Guru je ljudem pridigal, naj govorijo blago, naj se vedejo ponižno in naj ne bodo opaženi, tudi če nekaj dajo drugim.
Na ta način je pravi Guru naredil, da mu sledijo vsi štirje ideali (dharma, arch, Wm in moks).
Pravi Guru se imenuje velik in slava velikih je prav tako velika.
Oankar je prevzel podobo sveta in milijoni življenjskih tokov niso mogli vedeti za njegovo veličino.
Eni Gospod neprekinjeno prežema celotno vesolje in zagotavlja preživetje vsem bitjem.
Ta Gospod je vključil milijone vesolj v svoj vsak trihom.
Kako je mogoče razložiti njegovo prostranstvo in koga bi morali vprašati, kje prebiva.
Nihče ga ne more doseči; ves govor o njem je na podlagi govoric.
Ta Gospod se je manifestiral v obliki pravega Guruja.
Bežen pogled na Guruja je osnova meditacije, ker je Guru Brahm in to dejstvo pozna redkokdo.
Stopala pravega Guruja, korenine vseh užitkov, je treba častiti in šele takrat bo užitek dosežen.
Navodila pravega Guruja so osnovna formula (mantra), katere oboževanja z enoumno vdanostjo se loti redkokdo.
Osnova osvoboditve je milost Guruja in človek doseže osvoboditev v življenju samo v sveti kongregaciji.
Da bi bil opažen, nihče ne more doseči Gospoda in celo osvoboditi ega, le redki ga srečajo.
Tisti, ki izniči svoj ego, je pravzaprav Gospod sam; vsakogar pozna kot svojo obliko in vsi ga sprejemajo kot svojo obliko.
Na ta način posameznik v obliki Guruja postane učenec in učenec se spremeni v Guruja.
V satjugu je celotna država trpela zaradi zlobnih dejanj celo enega posameznika.
V tretayugu je zlo, ki ga je zagrešil eden, povzročilo trpljenje celotnega mesta, v dvaparju pa je bolečino utrpela celotna družina.
Preprosta je pravičnost kaliyuga; tukaj žanje le tisti, ki seje.
V drugih treh yugah je bil sad dejanja zaslužen in nakopičen, toda v kaliyugu se takoj dobi sad dharme.
Nekaj* se zgodi šele potem, ko nekaj storimo v kaliyugi, toda tudi misel na dharmo daje srečen sad v tem.
Gurmuki, ki razmišljajo o modrosti Guruja in ljubeči predanosti, posejejo seme v zemljo, pravo bivališče resnice.
Uspejo v svoji praksi in cilju.
V satjugu je bila v modi resnica, v treti in dvaparju pa čaščenje in asketska disciplina.
Gurmuki v kaliyugu gredo čez svetovni ocean s ponavljanjem Gospodovega imena.
Dharma je imela štiri noge v satyugu, toda v treti je bila četrta noga dharme pohabljena.
V dvaparju sta preživeli samo dve nogi dharme, v kaliyugu pa dharma stoji samo na eni nogi, da bi prestala trpljenje.
Ker je imela Gospoda za moč nemočnih, je (dharma) začela moliti za osvoboditev po Gospodovi milosti.
Gospod, ki se je manifestiral v obliki popolnega Guma, je ustvaril pravo bivališče trdnosti in dharme.
On sam je polje (stvarjenja) in sam njegov zaščitnik.
Ne bojijo se nikogar, ki je cenil Gospodovo ljubezen, in tisti, ki so brez strahu pred Gospodom, ostanejo prestrašeni na Gospodovem sodišču.
Ker drži glavo visoko, je ogenj vroč, ker voda teče navzdol, je hladna.
Napolnjen vrč se utopi in ne daje nobenega zvoka, prazen pa ne le plava naprej, temveč tudi hrupi (podobno velja za egoista in tistega brez ega, slednji se osvobodi v ljubeči vdanosti, prvi pa še naprej premetava
Ker je polno sadežev, se mangovo drevo ponižno skloni, a ricinusovo drevo, ki je polno grenkih sadežev, se nikoli ponižno ne skloni.
Ptica um še naprej leti in v skladu s svojo naravo pobira plodove.
Na tehtnici pravičnosti se tehta lahko in težko (loči se dobro in slabo).
Tisti, ki želi zmagati tukaj, izgubi na Gospodovem sodišču in prav tako poraženec tukaj zmaga tam.
Vsi se mu priklonijo pred noge. Posameznik najprej pade pred noge (Guruja), nato pa naredi vse, da mu pade pred noge.
Gospodov ukaz je resničen, Njegovo pismo je resnično in iz pravega vzroka je ustvaril stvarstvo kot svoj šport.
Vsi vzroki so pod nadzorom Stvarnika, vendar On sprejme dejanja redkih bhakt.
Bhakta, ki je ljubil Gospodovo voljo, ne prosi ničesar od nikogar drugega.
Zdaj tudi Gospod rad sprejme molitev bhakte, ker je njegova narava zaščita bhakte.
Bhakte, ki ohranjajo svojo zavest zatopljeno v Besedo v sveti kongregaciji, dobro vedo, da je stvarnik Gospod večni vzrok vseh vzrokov.
Bhakta kot nedolžni otrok ostane ločen od sveta in se osvobodi zablod dobrin in prekletstev.
Prejme sad v skladu s svojo puščavo.'
Drevo, ki je v ravnovesju, dela dobro tudi hudodelcu.
Sekač sedi pod senco istega in tistemu dobrohotnemu misli zlo.
Daje sadje metalcem kamna in čoln sekačem, da jih prebijejo.
Posamezniki, ki nasprotujejo Gumu, ne dobijo sadov, služabniki pa prejmejo neskončno nagrado.
Vsak redek gurmukh je znan na tem svetu, ki služi služabnikom Gospodovih služabnikov.
Drugi dan luno pozdravijo vsi in tudi ocean, ki postane vesel, vrže svoje valove proti njej.
0 Gospod! ves svet postane njegov, kdor je tvoj.
Narava sladkornega trsa je čudovita: rodi se z glavo navzdol.
Najprej mu olupimo kožo in ga narežemo na koščke.
Nato se zdrobi v drobilniku trsa; lepo se skuha v kotlu, vreča pa se zažge kot gorivo.
Ostaja prisoten v veselju in trpljenju in se po kuhanju imenuje est na svetu.
Pri doseganju sadeža užitka, kot je gurmukh, postane osnova jaggeryja, sladkorja in kristalnega sladkorja.
Smrt po pitju skodelice ljubezni je podobna življenju sladkornega trsa, ki potem, ko ga zdrobimo, oživi.
Izreki gurmukov so neprecenljivi kot dragulji.
Guru je tako neizmeren ocean, da se vanj vsrkajo milijoni rek.
Na vsaki reki je na milijone romarskih središč in v vsakem toku milijone valov dvigne narava.
V tem Guru-oceanu se v obliki rib premika nešteto draguljev in vsi štirje ideali (dharma, arth, kam in moks).
Vse te stvari niso enake niti enemu valu (enemu stavku) Guru-oceana.
Skrivnost obsega njegove moči je nedoumljiva.
Neznosen padec čaše ljubezni se lahko pohvali s katerim koli redkim gurmukom.
Guru sam vidi tega neopaznega Gospoda, ki ni viden drugim.
Mnogi Brahme, ki so recitirali Vede, in mnogi Indri, ki vladajo kraljestvom, so se naveličali.
Mahadev, ki je postal samotar, in Visnu, ki je prevzel deset inkarnacij, sta tavala sem ter tja.
Siddi, nati, poglavarji jogijev, bogovi in boginje niso mogli spoznati skrivnosti tega Gospoda.
Asketi, ljudje, ki hodijo v romarska središča, obhajajo in številni sati, da bi ga spoznali, trpijo skozi svoja telesa.
Tudi Sesanag se ga skupaj z vsemi glasbenimi točkami spominja in ga hvali.
Na tem svetu so srečni samo gurmuki, ki se združijo v svojo zavest z Besedo in se zberejo v sveti kongregaciji.
Le Gurmukhi, postanite iz oči v oči s tem neopaznim Gospodom in dosegite sad užitka.
Glava (korenina) drevesa ostane obrnjena navzdol in tam je obložena s cvetjem in sadjem.
Voda je znana kot čista, ker teče navzdol.
Glava je višja in stopala nižja, toda celo takrat se glava skloni na noge gurmuka.
Najnižja je zemlja, ki nosi breme celega sveta in bogastva na njem.
Ta dežela in ta kraj sta blagoslovljena, kamor so stopili Guru, Sikh in ..sveti ljudje.
Da je prah stopal svetnikov najvišji, pripovedujejo celo Vede.
Vsak srečnež doseže prah pod nogami.
Popolni pravi Guru je znan v svoji veličastni obliki.
Popolna je pravičnost popolnega Guruja, ki ji ni mogoče ničesar dodati ali zmanjšati.
Modrost popolnega Guruja je popolna in on se odloči, ne da bi vprašal druge za nasvet.
Mantra popolnega je popolna in njegovemu ukazu se ni mogoče izogniti.
Vse želje so izpolnjene, ko se pridružimo sveti kongregaciji, srečamo popolnega Guruja.
S prečkanjem vseh izračunov se je Guru povzpel po častni lestvici, da bi dosegel svoje lastno podstrešje.
Ko je postal popoln, se je zlil s tem popolnim Gospodom.
Siddhi in drugi izvajalci askeze tako, da ostanejo budni, praznujejo sejem Sivaratri.
Mahadev je samotar, Brahma pa je zatopljen v užitek lotosovega sedeža.
Buden je tudi jogi Gorakh, katerega učitelj Machhendr je imel lepo priležnico.
Pravi Guru je buden in on v sveti kongregaciji v ambrozijskih urah prebuja tudi druge (iz spanja zaljubljenosti).
V sveti kongregaciji se theji-vs osredotočijo na sebe in ostanejo zatopljeni v ljubeč užitek nezadevane besede.
Pozdravljam prvotno osebo, Guruja, čigar ljubezen in naklonjenost do neopaznega Gospoda sta vedno sveža.
Iz učenca bhakta postane guru in guru postane učenec.
Brahma Visnu in Mahesra so vsi trije stvarnik, vzdrževalec in delivec pravice.
Nosilci hiše vseh štirih varn so odvisni od kaste-gotra linije in maye.
Ljudje izvajajo hinavske obrede in se pretvarjajo, da sledijo šestim filozofijam šestih šaster.
Podobno se gibljejo sanjasiji z desetimi imeni in jogiji, ki ustvarjajo svojih dvanajst sekt.
Vsi zablodijo v desetih smereh in dvanajst sekt še naprej prosi za užitno in neužitno.
Gursiki vseh štirih varn skupaj recitirajo in poslušajo nezapeto melodijo v sveti kongregaciji.
Gurmukh presega vse varne, sledi filozofiji ncim in poti duhovnega užitka, ustvarjenega zanj.
Resnica je vedno resnična in laž je popolnoma lažna.
Pravi Guru je skladišče vrlin, ki iz svoje dobrohotnosti blagoslavlja celo hudobne.
Pravi guru je popoln zdravnik, ki zdravi vseh pet kroničnih bolezni.
Guru je ocean užitkov, ki vase z veseljem posrka trpeče.
Popolni Guru je stran od sovražnosti in osvobaja celo obrekovalce, zavistneže in odpadnike.
Popolni Guru je neustrašen, ki vedno razblini strah pred selitvijo in Yamo, bogom smrti.
Pravi Guru je tisti razsvetljeni, ki rešuje nevedne bedake in celo neznane.
Pravi guru je znan kot takšen vodja, ki prijema za roko popelje slepe tudi čez (svetovni ocean).
Žrtvujem se tistemu resničnemu Guruju, ki je ponos ponižnih
Pravi Guru je kamen modrosti, ob dotiku katerega se žlindra spremeni v zlato.
Pravi Guru je tista sandalovina, ki naredi vsako stvar dišečo in milijonkrat bolj dragoceno.
Pravi guru je tisto drevo, ki izpolnjuje želje, zaradi katerega je drevo bombažne svile polno sadov.
Pravi Guru je tisti Manasarovar, sveto jezero v hindujski mitologiji, ki spremeni vrane v labode, ki pijejo mleko, narezano iz mešanice vode in mleka.
Guru je tista sveta reka, ki dela živali in duhove spoznavne in spretne.
Pravi Guru osvobaja suženjstva in tiste, ki so odmaknjeni, osvobodi v življenju.
Nihajoči um gurujevsko usmerjenega posameznika postane neomajen in poln zaupanja.
V razpravah je (Guru Nanak Dev) omagal matematiko siddhov in inkarnacije bogov.
Možje iz Baburja so prišli k Babi Nanaku in slednji jih je prisilil, da so se ponižno priklonili.
Guru Nanak se je srečal tudi s cesarji in ko se je oddaljil od užitkov in odrekanja, je izvedel čudovit podvig.
Samozavestni kralj duhovnega in časovnega sveta (Guru Nanak) se je premikal po svetu.
Narava je uprizorila maskerado, ki jo je ustvaril on, ko je postal stvarnik (nov način življenja – sikhizem).
Poskrbi za srečanje mnogih, loči druge in ponovno združi dolgo nazaj ločene.
V sveti kongregaciji poskrbi za pogled nevidnega Gospoda.
Pravi Guru je popoln bankir in trije svetovi so njegovi trgovski potniki.
Ima zaklad neskončnih draguljev v obliki ljubeče predanosti.
V svojem vrtu hrani na milijone dreves, ki izpolnjujejo želje, in na tisoče čred krav, ki izpolnjujejo želje.
Za služabnike ima na milijone Laksamtov in veliko gora kamenčkov modrosti.
Milijoni Indrjev, ki imajo milijone vrst nektarjev, škropijo na njegovem dvoru.
Milijoni svetilk, kot so sonca in lune, so tam in kopice čudežnih moči so tudi z njim.
Pravi Guru je vse te zaloge razdelil med tiste, ki ljubijo resnico in so zatopljeni v ljubečo predanost.
Pravi Guru, ki je sam Gospod, ljubi svoje bhakte (močno).
Po premešanju oceana so vzeli štirinajst draguljev in jih razdelili (med bogove in demone).
Visnu je dobil dragulj, Laksami; drevo, ki izpolnjuje želje, parijat, školjka, lok, imenovan sarang. .
Kravje nimfe, ki so izpolnjevale želje, slona Air5vata so pripeli na lndrov prestol, tj. dali so mu ga.
Mahadev je popil smrtonosni strup in okrasil polmesec na svojem čelu.
Sonce je dobilo konja, vino in amrit pa so skupaj izpraznili bogovi in demoni.
Dhanvantrt se je nekoč ukvarjal z medicino, a ga je pičila kača Taksak in njegova modrost se je obrnila.
V oceanu učenja Guruja obstaja nešteto neprecenljivih draguljev.
Sikhova prava ljubezen je samo do Guruja.
Prejšnji guruji so menili, da je treba za dajanje navodil in pridiganje ljudem sedeti na enem mestu, znanem kot dharamshala, vendar se ta guru (Hargobind) ne drži enega mesta.
Prejšnji cesarji so obiskovali Gurujevo hišo, toda tega Guruja je kralj interniral v trdnjavo.
Sarigat, ki pride po njegov pogled, ga ne najde v palači (ker na splošno ni na voljo). Niti se nikogar ne boji niti nikogar ne boji, a je vedno v gibanju.
Prejšnji guruji, ki so sedeli na sedežu, so ljudem ukazovali, naj bodo zadovoljni, toda ta guru redi pse in gre na lov.
Guruji so včasih poslušali Gurbanija, vendar ta guru ne recitira niti (redno) ne posluša petja hvalnic.
Svojih služabnikov privržencev ne zadržuje ob sebi in raje ohranja bližino z zlobnimi in zavistnimi (Guru je držal Painde Khana v bližini).
Toda resnica ni nikoli prikrita in zato na lotosovih stopalih Guruja um Sikhov lebdi kot pohlepna črna čebela.
Guru Hargobding je prenašal neznosno in se ni pokazal.
Okoli kmetijske njive je grmovje ograjeno kot ograja, okoli vrta pa akacija. drevesa (zaradi njegove varnosti).
Sandalovino prepletajo kače in za varnost zaklada se uporablja ključavnica, pes pa tudi ostane buden.
Znano je, da trnje živi v bližini rož in med nemirom med razburkano množico ostaneta prisotna tudi en ali dva modreca.
Tako kot dragulj ostane v glavi črne kobre, ostane kamen modrosti obdan s kamni.
V vencu draguljev na obeh straneh je kozarec dragulja, ki ga varuje, slon pa ostane privezan z nitjo cf love.
Gospod Krišna zaradi svoje ljubezni do bhakt gre k Vidurjevemu domu, ko je lačen, in slednji mu ponudi fižol sag, zeleno listnato zelenjavo.
Sikh Guruja, ki postane črna čebela lotosovih stopal Guruja, bi moral doseči srečo v sveti kongregaciji.
Poleg tega mora vedeti, da se kelih Gospodove ljubezni zelo težko pridobi
Globlje od sedmih morij sveta je mentalni svetovni ocean, znan kot Manasarovar
Ki nima pomola, ne čolnarja, ne konca ne meje.
Da bi šel čez njega, ni ne plovila ne splava; niti barka pole nikogar za tolažbo.
Tja ne more doseči nihče drug razen labodov, ki od tam pobirajo bisere.
Pravi Guru igra svojo igro in poseljuje zapuščene kraje.
Včasih se skrije kot luna v amavi (brez lunine noči) ali riba v vodi.
Tisti, ki so postali mrtvi za svoj ego, samo absorbirajo v večnem transu v od Guruja.
Gursikh je kot družina rib, ki žive ali mrtve nikoli ne pozabijo vode.
Podobno kot družina moljev ni vidno nič drugega kot plamen svetilke.
Kakor se voda in lotos ljubita in se pripoveduje o ljubezni med črno čebelo in lotosom;
Kot dežna ptica z dežno kapljico svati nakstr je pritrjen jelen z glasbo in slavček s sadjem manga;
Za labode je Manasarovar rudnik draguljev;
Samica reddy sheldrake obožuje sonce; Ljubezen indijske rdečenoge jerebice do lune je hvaljena;
Podobno sikh Guruja, ki je potomec labodov visokega reda (paramhans), sprejema pravega Guruja kot rezervoar ravnotežja
In kot vodna ptica gre nasproti svetovnemu oceanu (in gre čez nemočen).
Želva izleže jajca iz obvodne vode in jih spremlja.
Na podlagi materinega spomina začne mladič čaplje leteti v nebo.
Kozlička vodnih ptic vzredi kokoš, vendar gre na koncu srečati svojo mamo (vodne ptice).
Slavčeve potomce vzgaja samica vrane, a končno gre kri naproti krvi.
Med premikanjem v iluzijah Sive in Sakti (maya) tudi samica rdečenoge jerebice in indijske rdečenoge jerebice na koncu srečata svoje najdražje.
Med zvezdami sta sonce in luna zaznavna skozi šest letnih časov in dvanajst mesecev.
Kakor je srečna črna čebela med lilijami in lotusi,
Gurmuki se veselijo, da zaznajo resnico in dosežejo sadove užitkov.
Ker je iz plemiške družine, se kamen modrosti sreča z vsemi kovinami (in jih naredi zlata).
Narava sandale je dišeča in odišavi vsa brezplodna in tudi rodovitna drevesa.
Reka Ganges je sestavljena iz številnih pritokov, vendar ob srečanju z Gangesom vsi postanejo Ganges.
Kralju je všeč Kokova trditev, da je služil kot dajalec mleka kralju
In Koka, ki je jedla sol kraljeve hiše, lebdi okoli kralja, da bi mu služila.
Pravi Guru je iz rodu labodov visokega reda in Sikhi Guruja se prav tako držijo tradicije družine labodov.
Oba sledita poti, ki so jo pokazali njihovi predniki.
Kljub temu, da milijoni zvezd sijejo na nebu v nočni temi, stvari niso vidne, tudi če so v bližini.
Po drugi strani pa tudi ko pride sonce pod oblake, njihova senca ne more spremeniti dneva v noč.
Tudi če Guru izvede kakršno koli laž, se dvomi ne ustvarijo v glavah Sikhov.
V vseh šestih letnih časih ostaja isto sonce na nebu, vendar ga sova ne vidi.
Toda lotos zacveti tako v sončni svetlobi kot v mesečini in črna čebela začne lebdeti okoli njega (ker ljubijo lotos in ne sonca ali lune).
Kljub iluzornim pojavom, ki jih ustvarja maya (tj. Šiva in Sakti), se Sikhi Guruja pridružijo sveti kongregaciji v ambrozijskih urah.
Ko sežejo tja, se dotaknejo nog enega in vsega dobrega in boljšega.
Časni kralj umre, potem ko je kraljestvo predal svojemu sinu.
Vzpostavi svojo oblast nad svetom in vsi njegovi vojaki ga ubogajo.
V mošeji zapoveduje molitev v njegovem imenu, zanj pa pričajo gafi in mule (duhovne osebe v verskih redih islama).
Iz kovnice prihaja kovanec v njegovem imenu in vse, kar je prav in narobe, je storjeno na njegov ukaz.
Nadzoruje premoženje in bogastvo države in sedi na prestolu, ne da bi mu bilo mar za nikogar. (Vendar) Tradicija Hiše Guruja je, da se sledi visoki poti, ki so jo pokazali prejšnji Guruji.
V tej tradiciji se ploska le enemu prvobitnemu Gospodu; kovnica (sveta kongregacija) je tu ena;
Pridiga (Mina) je ena in pravi prestol (duhovni sedež) je prav tako en.
Gospodova pravičnost je taka, da ta sadež užitka gurmukom podari najvišji Gospod.
Če nekdo v svojem ponosu nasprotuje kralju, ga ubijejo
In glede na to, da je baraba, mu pogorišče, krsta ali grob niso na voljo.
Zunaj kovnice tisti, ki kuje ponarejene kovance, zaman izgubi življenje (ker ko ga ujamejo, bo kaznovan).
Dajalec lažnih ukazov tudi joka, ko ga ujamejo.
Šakal, ki se pretvarja, da je lev, se lahko predstavlja kot poveljnik, vendar ne more skriti svojega pravega tuljenja (in je ujet).
Podobno se tier, ko ga ujamejo, dvigne na rit in se prah vrže na njegovo glavo. Umiva se v svojih solzah.
Tako pride človek, zatopljen v dvojnost, na napačno mesto.
Sirichand (starejši sin Guruja Nanaka) slavi že od otroštva, ki je zgradil spomenik (v spomin) Guruja Nanaka.
Dharam chand, sin Laksamija Dasa (drugi sin Guruja Nanaka), je prav tako pokazal svoj egoizem.
En sin guruja Angada Dasu je bil prisiljen sedeti na sedežu guruja, drugi sin Data pa se je prav tako naučil sedeti v položaju siddha, tj. oba sinova guruja Angada Deva sta bila lažni guru in v času tretjega guruja Amarja Dasa sta poskusila svoje najbolje, da
Mohan (sin guruja Amarja Dasa) je bil prizadet, Mohart (drugi sin) pa je živel v visoki hiši in ljudje so mu začeli streči.
Prithichind (sin guruja Rama Dasa) se je izkazal kot prikrivajoči se lopov in je s svojo poševno naravo razširil svojo duševno bolezen vsepovsod.
Mahidev (še en sin Guruja Rama Dasa) je bil egoist, ki je bil tudi zaveden.
Vsi so bili kot bambusi, ki so sicer živeli blizu sandala – Guruja, vendar niso mogli dišati.
Linija Baia Nanak se je povečala in ljubezen med Gurujem in učenci se je še naprej razvijala.
Guru Angad je prišel iz uda Guruja Nanaka in učenec je postal všeč Guruju in Guruju učenca.
Iz Guruja Ahgada je izšel Amar Das, ki je bil sprejet za Guruja po Guruju Angadu Devu.
Iz Guruja Amarja Dasa je prišel Guru Ram Das, ki se je s svojim služenjem Guruju absorbiral v Guruja samega.
Iz Guruja Rama Dasa je nastal Guru Arjan Dev, kot bi iz ambrozijskega drevesa nastala ambrozija.
Potem se je iz Guruja Arjana Deva rodil Guru Hargobind, ki je tudi pridigal in širil sporočilo prvobitnega Gospoda.
Sonce je vedno zaznavno; tega ne more nihče skriti.
Iz enega zvoka je Oankar ustvaril celotno kreacijo.
Njegov šport ustvarjanja je neizmeren. Nikogar ni, ki bi lahko meril.
Zapis je bil vpisan na čelo vsakega bitja; svetloba, veličina in dejanje so posledica njegove milosti.
Njegovo pisanje je neopazno; nevidna sta tudi pisec in Njegov inl.
Različne glasbe, toni in ritmi so vedno jedli, vendar tudi takrat Onkaarja ni mogoče pravilno izvesti serenade.
Rudniki, govori, imena bitij in kraji so neskončni in nešteti.
Njegov en sam zvok presega vse meje; kako obsežen je ta ustvarjalec, ni mogoče pojasniti.
Ta pravi Guru, brezoblični Gospod je tam in na voljo v sveti kongregaciji (sam)