En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
Ekankar, Lors brez para, je ustvaril gurmukh (za osvoboditev sveta).
To, da Oankar prevzema oblike, je postalo očitno.
Z razširitvijo (in kombinacijo) petih elementov je bil ustvarjen ta svet.
Ustvarili so se štirje rudniki življenja in štirje govori (para, pasyanti, madhyama, vaikhari).
Njegovi podvigi zabave so nedostopni in brezmejni; njihove skrajnosti so nedosegljive.
Ime tega stvarnika je Resnica in On je vedno potopljen v Resnico.
Duše brezplodno tavajo v štiriinosemdesetih lakhih vrst življenja.
Redko človeško telo je bilo pridobljeno zaradi krepostnih dejanj.
Ko se gibljemo po največji poti Guruja, je jaz izgubil ego.
Ohranjanje discipline svete kongregacije je padlo pred noge (Guruja).
Gurmuki so neomajno sprejeli Gospodovo ime, dobrodelnost, umivanje in pošteno vedenje.
Človek je zlil svojo zavest z Besedo in sprejel Gospodovo voljo.
Gurmukh, ki ga poučuje Guru, je dobro usposobljen in dobro obveščen.
Razume, da je prišel v skupščino tega sveta kot gost.
Je in pije, kar mu je dal Gospod.
Gurmukh ni aroganten in se počuti srečnega v sreči, ki jo daje Gospod.
Na Gospodovem dvoru sprejmejo samo tistega gosta, ki je tu živel kot dober gost.
Tiho se premakne od tod in naredi celoten zbor čuden (ker se drugi počutijo zelo težko zapustiti ta svet).
Gurmukh pozna ta svet kot kraj počitka za nekaj dni.
Tukaj se s pomočjo bogastva izvajajo številne vrste športov in podvigov.
V tem samem svetu za gurmuke nenehno dežuje nektar.
Ob melodiji flavte (nezapeta melodija) nadaljujejo z uživanjem v veselju skupščine.
Izurjene in razgledane osebe tu prepevajo glasbene takte Majh in Malhar, torej uživajo v sedanjosti.
Izgubijo svoj ego in nadzorujejo svoj um.
Ko kontemplira Besedo, Gurmukh identificira resnico.
Popotnik, ki se na poti ustavi v gostilni.
Potem pa naprej po povedani poti.
Nikomur ni bil nevoščljiv niti se ni v nikogar zaljubil.
Niti ni spraševal o kasti (identiteti) nobene umirajoče osebe niti ni občutil veselja, ko je bil priča poročnim obredom itd.
Z veseljem je sprejemal Gospodove darove in nikoli ni ostal lačen ali žejen.
Lotosov obraz gurmukha vedno ostane v cvetu zaradi nenehnega spominjanja Gospoda.
Svetilke so prižgane v noči festivala divali;
Na nebu se pojavijo zvezde različnih sort;
V vrtovih so rože, ki so izbrano trgane;
Videti je tudi romarje, ki gredo v romarska središča.
Videli smo, kako nastajajo in izginjajo namišljeni habitati.
Vse to je trenutno, a gurmuki s pomočjo Besede hranijo dar sadeža užitka.
Guruji, ki so dobro sprejeli Gurujeva učenja, so razsvetlili svoj um.
Razumeli so, da je svet kot starševski dom; en dan je treba iti od tu in s tem so vsi njihovi dvomi odstranjeni.
Sredi upov so nenavezani in ostajajo polni znanja.
Širijo sporočilo Besede v skladu z ravnanjem svete kongregacije.
Ideja, da so služabniki Gospodovih služabnikov, je globoko zakoreninjena v modrosti gurmukov.
Naj bodo kjerkoli v državi ali tujini, se spominjajo Boga z vsakim vdihom in izdihom.
Kakor se v čolnu naključno srečajo številne med seboj neznane osebe, se tako bitja na svetu srečajo med seboj.
Svet je tak, kot bi vladal kraljestvu in užival užitke v sanjah.
Tukaj sta sreča in trpljenje kot senca drevesa.
Tu je pravzaprav zdesetkal bolezen ega, ki se ni dal opaziti.
Ko postane gurmukh, posameznik, tudi če je doma, doseže združitev (z Gospodom).
Guru mu je dal razumeti, da usode ni mogoče preprečiti (zato bi moral nekdo brez skrbi nadaljevati s svojimi deli).
Gurmuki so se tehnike življenja naučili v sveti kongregaciji.
Zavestno so uživali v veselju pomladi življenja.
Navdušeni so kot voda deževnega obdobja (Savan), vendar so kljub temu (gurmuki) povzročili, da voda upanja in želja pada in pada.
Srečanje s takimi ljudmi je čudovito prijetno.
Njihova pot gurmukov je brez blata in je sprejeta na Gospodovem dvoru.
Srečanje skozi modrost Guruja je brez ovir, resnično in čudovito.
Blest je rojstvo gurmuha in njegov prihod na ta svet.
V skladu z modrostjo Guruja izbriše svoj ego in doseže (krepostna) dejanja.
Dela obvladovan s svojo ljubeznijo do dela in ljubečo predanostjo ter prejema sad užitka (življenja).
Nedostopne nauke Guruja sprejme v svoje srce.
Ohranjanje zastave potrpežljivosti in dharme visoko postane njegova prirojena narava.
Ukloni se pred Gospodovo voljo in nikoli ne trpi strahu ali žalosti.
Gurmuki vedo (zelo dobro), da je človeško rojstvo redka priložnost.
Zato gojijo ljubezen do svetega občestva in uživajo vse dobrote.
Govorijo po združitvi svoje zavesti z Besedo.
Postanejo brez telesa, medtem ko živijo v telesu in identificirajo resnico.
Nimajo te ali one dileme in poznajo samo enega Gospoda.
V svojem srcu vedo, da bo ta svet v kratkem času postal gomila (zemlje) in zato nanj ne razvijejo nobene navezanosti.
Redko pride dobronamerni gurmukh, ki služi drugim.
Gurmukh opusti ego in prejme sad užitka.
Samo gurmukh pripoveduje zgodbo o (veličini) Besede učencem (Guruja) in nikoli ne trdi, da pripoveduje nekaj kot svoje.
Globoko premišljujoč o Besedi, gurmukh prakticira resnico v svojem življenju,
Rad ima resnico, ki prebiva v njegovem srcu, pa tudi govor.
Takšen gurmukh ne polepša samo svojega življenja, ampak prejme celoten svet.
Gurmukh izgubi svoj ego in identificira sebe.
Gurmukh vstopi v svojo prirojeno naravo skozi resnico in zadovoljstvo.
Samo Gurmukh uživa prave užitke potrpežljivosti, dharme in sočutja.
Gurmuki najprej zelo dobro razumejo pomen besed in jih šele nato izgovorijo.
Čeprav so močni, se gurmuki vedno imajo za šibke in ponižne.
Ker so gurmuki vljudni, so deležni spoštovanja na Gospodovem dvoru.
Ko plodno preživi to življenje, gurmukh odide na drugi svet.
Tam na pravem dvoru (gospoda) dobi svoje pravo mesto.
Prigrizek gurmuha je ljubezen in njegovo veselje je brez spogledljivosti.
Gurmukh ima mirno srce in ostaja neomajen tudi v vzponih in padcih.
Govori resnico in dobro o dobrem.
Samo gurmuki so poklicani na dvor Gospodov in pridejo na svet šele takrat, ko jih Gospod pošlje.
Gurmukh doseže nerešljivo in se zato imenuje sadhu.
Gurmukh ima takšno modrost, ki je kompetentna ločiti vodo od mleka. Zato se imenuje moder.
Predanost gurmukha je predanost ljubezni.
Ker gurmuki dosežejo božansko znanje, se imenujejo razgledani (jnani).
Gurmuki imajo modrost v celoti vtisnjeno in zaznamovano z Besedo.
Ko se vzpenja po stopnicah visokih spoštovanja, gurmukh uživa v nasladi ljubezni ljubljenega Gospoda.
Pravo ime Gospoda stvarnika je prejeto od gurmukov,
Med gurmuki se spominja beseda Oankar.
Med gurmuki se beseda premišljuje in zavest se zliva vanjo,
Življenje resnicoljubnega življenja gurmukov je resnica dosežena v življenju.
Gurmukh so tista vrata osvoboditve, skozi katera človek samodejno vstopi v svojo prirojeno naravo (božanski jaz).
Osnova imena (Gospoda) se doseže iz gurmukov in na koncu se človek ne pokesa.
Z dotikom kamna modrosti v obliki gurmuka človek sam postane kamen modrosti.
Že ob bežnem pogledu na gurmuha vse zle strasti postanejo nedotakljive.
Z meditacijo o Gospodu med gurmuki izgubimo dvojnost.
V družbi gurmukov se ne vidi niti bogastvo in fizična lepota drugih niti se ne govori o klevetah.
V družbi gurmukov se zgnete samo ime nektarja v obliki Besede in pridobi esenco.
V družbi gurmukov jiva (jaz) končno postane vesela in ne joka in ne joka.
Kot razgledana oseba gurmukh posreduje znanje svetu.
Z izgubo ega gurmuki prečistijo svojo notranjost.
Gurmuki sprejmejo resnico in zadovoljstvo ter se ne prepustijo poželenju in jezi.
Gurmuki nimajo sovraštva in nasprotovanja nikomur.
Ko pridigajo vsem štirim varnam, se gurmuki združijo v ravnovesje.
Blest je mati gurmuha, ki ga je rodila in gurmukh je najboljši med bojevniki.
Gurmukh hvali čudovitega Gospoda v obliki.
Gurmuki imajo pravo kraljestvo božjih hvalnic.
Gurmuki imajo oklep resnice, ki jim ga je podaril Gospod.
Za gurmuke je pripravljena le lepa cesta resnice.
Njihova modrost je nedoumljiva in da prideš do nje, človek postane zmeden.
Gurmukh je brezskrben na svetu, vendar ne tako za Gospoda.
Gurmukh je popoln; ni ga mogoče stehtati na nobeni tehtnici.
Vsaka beseda gurmukha postane resnična in popolna in o njem ni mogoče reči ničesar.
Modrost gurmukov je stabilna in se ne destabilizira, tudi če je tako.
Ljubezen do gurmukov je neprecenljiva in je ni mogoče kupiti za vsako ceno.
Pot gurmukha je jasna in razločna; nihče ga ne more subsumirati in razpršiti.
Besede gurmukov so neomajne; skupaj z njimi se uživa nektar z brisanjem strasti in telesnih želja.
Z doseganjem sadnega užitka so gurmuki prejeli vse sadeže.
Ko so si nadeli čudovito Gospodovo barvo, so uživali v veselju vseh barv.
Zlita v dišavi (pobožnosti) odišavijo vsakogar.
Nasitili so se z užitkom nektarja in zdaj se počutijo, kot da so zaužili ves okus.
Ko so svojo zavest združili z Besedo, so postali eno z nezapeto melodijo.
Zdaj se stabilizirajo v svoji notranjosti in njihov um se zdaj ne sprašuje v vseh desetih smereh.