En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
Ta homogena najvišja resničnost (Bog) je bila najprej zapisana kot številka ena mulmantr – cerkvena formula), nato pa je bil vpisan kot zlog Ura od Gurmukhi, nadalje izgovorjen kot Oankar.
Potem je bil imenovan satinamu, resnica po imenu. Kartapurakh, Gospod stvarnik, nirbhau, neustrašni, in Nirvair, brez jeze.
Potem se je pojavil kot brezčasni akal murati, imenovan kot nerojen in samoobstoječ.
Uresničen po milosti Guruja, božanskega učitelja, se tok te prvobitne resnice (Boga) nenehno giblje že od začetka in skozi stoletja.
On je resnično resnica in resnica bo ostal za vedno.
Pravi Guru je (meni) dal na razpolago vpogled v to resnico.
Nekdo, ki svojo predanost združi z Besedo, vzpostavi odnos Guruja in učenca, ta učenec, ki se posveti Guruju in napreduje iz posvetnosti, svojo zavest uglasi z Gospodom in z njim.
Gurmuki so zagledali neopaznega Gospoda, ki je sad užitkov
Ko je prevzel obliko, je bil ta brezoblični Gospod imenovan kot brezmejni Ekankar.
Ekankar je postal Oankar, katerega ena vibracija se je razširila kot kreacija.
Nato je bilo ustvarjenih pet elementov in pet prijateljev (resnica, zadovoljstvo in sočutje itd.) ter pet sovražnikov (pet zlih nagnjenj) bitij.
Človek je izkoristil neozdravljive bolezni petih zlih nagnjenj in treh lastnosti narave ter ohranil svoj krepostni sloves sadhuja.
Pet gurujev je drug za drugim sestavilo na tisoče hvalnic, ki so slavile Ekankarja.
Nosilec imena s petimi črkami, Nanak Dev, je postal ugleden kot Bog in so ga imenovali Guru.
Ti Guruji so pravi Guru Nanak Dev, ki je Guruja Angada ustvaril iz svojih udov.
Od Guruja Angada, Guruja Amarja Dasa, ki je dosegel nesmrtni status Guruja in od njega, ki je dobil nektarsko ime Gospoda, so ljudje oboževali Guruja Ram Dasa.
Iz Guruja Rama Dasa je kot njegova senca nastal Guru Arjan Dev
Prvih pet Gurujev je držalo ljudi za roke in šesti Guru Hargobind je neprimerljiv Bog-Guru.
Je kralj tako duhovnosti kot časnosti in je pravzaprav neodstranljivi car vseh kraljev.
Z asimilacijo neznosnega znanja prejšnjih petih čaš (Gurujev) v notranjem jedru svojega uma ponovno ostaja vesel in moder posrednik človeštva.
Kljub šestim filozofijam, razširjenim naokoli, je dosegel turiyä (najvišjo stopnjo meditacije) in dosegel najvišjo resničnost.
Vseh šest filozofij in njihovih sekt je nanizal v niz ene filozofije.
Premešal je bistvo življenja slavnih asketov, privržencev resnice, zadovoljnih ljudi, siddhov in nathov (jogijev) ter (tako imenovanih) inkarnacij Boga.
Vseh enajst Rudrjev ostane v oceanu, vendar tisti (potapljači), ki iščejo življenje v smrti, dobijo neprecenljive dragulje.
Vseh dvanajst zodiakov sonca, šestnajst luninih faz in številna ozvezdja so mu zagotovili čudovit zamah.
Ta Guru je vseveden, vendar ima otroško nedolžnost.
Guru Hargobind je Gospod v obliki Guruja. Prej učenec, zdaj je a. Guru tj prejšnji guruji in guru Hargobind so enaki.
Najprej je brezoblični Gospod prevzel obliko Ekarikarja, kasneje pa je ustvaril vse oblike (tj. vesolje).
V obliki Oatikärja (Guruja) se skrivajo laci tokov življenja.
Malo rek se izliva v morja in vseh sedem morij se zliva v oceane.
V kotlu želja ognja se pečejo na nabodala napeta bitja oceanov.
Vsa ta goreča bitja dosežejo mir z eno kapljico gurujevega sandalskega užitka.
In laki takšnih sandalov so bili ustvarjeni iz umivanja Gurujevih lotosovih stopal.
Po ukazu transcendentnega, prapopolnega Boga, krošnje
In kraljevi dežnik drži nad glavo guruja Hargobinda.
Ko luna doseže hišo sonca, takrat (po astrologiji) izbruhnejo številna sovražnosti in nasprotovanja.
In če sonce vstopi v lunino hišo, je sovraštvo pozabljeno in pojavi se ljubezen.
Gurmukh, ki je vzpostavil svojo identiteto z najvišjo svetlobo, vedno neguje ta plamen v svojem srcu.
Razumevanje skrivnosti potov sveta, negovanje vrednot in znanja o Šastrah, pije čašo ljubezni v skupščini (sveti kongregaciji).
Kot je šest letnih časov povzročilo eno sonce, je podobno vseh šest filozofij rezultat konsolidiranega znanja enega Guruja (Gospoda).
Ko se osem kovin zmeša v eno zlitino, se podobno srečamo z Gurujem, se vse vame in sekte izkažejo za sledilce Gurujeve poti.
Devet udov tvori devet ločenih hiš, a le deseta vrata miru vodijo naprej do osvoboditve.
Z razumevanjem praznine (Sany) Jiv postane neskončen kot števila nič in anti ter uživa v nemogočem padcu vode Njegove ljubezni.
Potem ta jiv preseže štetje dvajset, enaindvajset, milijone ali krone, nešteto, žalostne juge, tretas juge, tj. Jiv se osvobodi časovnega cikla.
Ko štiri sestavine v betelu postanejo lepe in homogene, podobno ta dobrohotni guru spremeni živali in duhove v bogove.
Kako je mogoče to deželo svetosti pridobiti z denarjem in bogastvom.
V svetu so aktualna dejanja štirih sekt (muslimanov), štirih vama (hindujcev) in šestih filozofskih šol.
V vseh trgovinah štirinajstih svetov ta veliki bankir (Gospod Bog) posluje v obliki Šive in Sakti, vseprežemajočega kozmičnega zakona.
Pravo blago je na voljo v Gurujevi trgovini, sveti kongregaciji, kjer se poje hvalnica in slava Gospodu.
Tam se vedno govori in razpravlja o znanju, meditaciji, spominjanju, ljubeči predanosti in strahu pred Gospodom.
Gurmuki, ki so neomajni pri spominjanju Gospodovega imena, umivanja in dobrodelnosti, tam sklepajo kupčije z dragulji (vrlinami).
Pravi guru je dobrohoten in v njegovem bivališču resnice prebiva brezoblični Gospod.
Z vadbo vseh štirinajstih veščin so gurmuki prepoznali ljubezen do resnice kot sad vseh užitkov.
Vse je nižje od resnice, toda za gurmuke je resnicoljubno vedenje višje od resnice.
Kot dišava sandala odišavi celotno vegetacijo, se skozi učenja Guruja širi ves svet.
Ko pije nektar Gurujevega učenja, Jiv postane buden in pozoren.
Služabniki, odvisniki in trezvenjaki, so lahko v bližini, a minister
Kdor se spozna na igrišče, nikoli ne sprejme njihovih nasvetov.
Nevednega, ki se skuša delati pametnega ali se dela brezbrižnega, minister izžene s sodišča.
govorjenjem in pisanjem, kot je ta minister, je Guru ustvaril zveste predane učence.
Tisti odvisniki, ki niso imeli vpogleda v Gospoda skozi modrost Guruja, se nikoli ne družijo s trezvenjaki (svetimi).
Odvisniki se poznajo z odvisniki, prav tako se trezvenjaki srečajo s trezvopijevci.
Naklonjenost med kraljem in njegovim ministrom je taka, kot če bi se isti življenjski tok gibal v dveh telesih.
Ta odnos je tudi kot odnos meča v nožnici; oba sta lahko ločena, vendar sta eno (tj. meč v nožnici se imenuje samo meč).
Podoben je odnos med gurmuki in Gurujem; vključeni so drug v drugega na tak način, kot sta sok in sladkorni trs.
Služabniki, odvisniki (od Gospodovega imena) in tudi trezvenjaki brez Mitna so prišli k Gospodu kralju.
Prisotni so označeni kot prisotni, odsotni pa razglašeni za odsotne.
Inteligentni kralj (Bog) jih je nekaj izbral za svoje dvorjane.
On, pameten človek, je tako pametne kot brezbrižne osrečil in jih spravil v delo.
Zdaj so bili tako imenovani teetotallerji (verne osebe) angažirani, da so odvisnikom stregli pijačo (nam).
Slednji je postal navdušen v imenu Gospoda in dosegel mir
Toda tako imenovane religiozne osebe (trezvenjavci, ki so služili ljudem drugim) so ostale vključene v tako imenovano molitev in obredno bogoslužje.
Pod tiranijo svojih verskih knjig, Ved in Kateb, so se ukvarjali z arogantnimi debatami in razpravami.
Vsak redek gurmukh doseže sad užitka (pitja pijače Gospodovega imena).
Cesar (Gospod), ki sedi v oknu (sveta kongregacija), daje občinstvo ljudem na urejenem dvoru.
Znotraj se zbirajo privilegirane osebe, zunaj pa navadni ljudje.
Cesar (Gospod) sam popije čašo (ljubezni) in poskrbi za strežbo izbrancem v njej.
Ob upoštevanju dveh kategorij verjetnih zasvojencev in trezvenjakov (tako imenovanih vernikov) jim On sam deli vino ljubezni.
Trezveničar (vpleten v ritualizem) niti sam ne pije vina ljubezni niti drugim ne dovoli piti.
Zadovoljen, da Gospod še naprej daje čašo svoje milosti redkim in nikoli ne obžaluje.
Nihče ni kriv, sama laž spravlja bitja v zločin in sam odpušča njihove grehe v hukamu, božji volji.
Nihče drug ne razume skrivnosti slasti njegove ljubezni; ve le on sam ali tisti, ki mu da spoznati.
Vsak redek gurmukh vidi bežen pogled na tega neopaznega Gospoda.
Brez ljubezni (do Gospoda) hindujski in muslimanski učenjaki opisujejo Vede oziroma Katebe.
Muslimani so Alahovi ljudje in Hindujci ljubijo Harija (Višnuja), najvišjega boga. Muslimani verujejo v Kalimo, sveto formulo muslimanov, sunnet,
In obrezovanje, in Hindujci se dobro počutijo s kosmiči, oznako sandalove paste in sveto nitjo, janett
Romarsko središče muslimanov je Meka, hindujcev pa Banaras, ki leži na bregu Gangesa.
Prvi se lotevajo roza, posta in namaza, molitve, drugi pa čutijo ekstazo (pri bogoslužju in postu).
Vsak ima štiri sekte ali kaste. Hindujci imajo svojih šest filozofij, ki jih pridigajo v vsakem domu.
Muslimani imajo tradicijo Muridov in Pirov
Medtem ko Hindujci obožujejo deset inkarnacij (Boga), imajo muslimani svojega edinega Khudo, Alaha.
Oba sta zaman ustvarjala številne napetosti.
Posebni oboževalci, zbrani v skupščini (sveti kongregaciji), so skozi kelih ljubezni uzrli neopaznega (Gospoda).
Kršijo omejitev kroglic (muslimanski rožni venec) in za njih je število kroglic sto ali sto osem nepomembno.
Združujejo Meru (zadnjo kroglico hindujskega rožnega venca) in Imama (zadnjo kroglico muslimanskega rožnega venca) in ne razlikujejo med Ramom in Rahimom (kot imeni Gospoda).
Ko se združita, postaneta eno telo in ta svet obravnavata kot igro podolgovatih kock.
Presežejo iluzorni fenomen dejanj Šive in njegove Sakti, spijo čašo ljubezni in se stabilizirajo v sebi.
Če presežejo tri lastnosti narave, rajas, tamas in sattv, dosežejo četrto stopnjo najvišjega ravnotežja.
Guru, Gobind ter Khuda in Pir so vsi eno in Sikhi Guruja držijo in poznajo notranjo resnico Pira in Murida. tj. duhovni vodja in učenec sledilec.
Razsvetljeni z resnično besedo in zlivši svojo zavest z Besedo, absorbirajo lastno resnico v najvišjo resnico.
Ljubijo samo pravega cesarja (Gospoda) in resnico.
Pravi Guru je transcendentni popolni Brahm in prebiva v sveti kongregaciji.
Z vsrkavanjem zavesti v Besedo je oboževan in z negovanjem ljubezni, predanosti in strahospoštovanja spontano zacveti v srcu.
Nikoli ne umre in ne postane žalosten. Vedno nadaljuje z obdarovanjem in njegove dobrote niso nikoli izčrpane.
Ljudje pravijo, da je Guru umrl, vendar ga sveta kongregacija nasmejano sprejema kot neuničljivega.
Guru (Hargobind) je šesta generacija Gurujev, a kdo ve o generacijah Sikhov.
Koncepti pravega imena, pravega vpogleda in pravega bivališča dobijo svojo razlago le v sveti kongregaciji.
Čaša ljubezni se spi v sveti kongregaciji in tam prejme le dotik filozofskega kamna (Gospoda), ljubečega do bhakt.
V sveti kongregaciji brezoblično prevzame obliko in tam le nerojeno, brezčasno
Biti je opevano. Resnica samo tam prevladuje in tam se vsi preizkušajo na preizkusnem kamnu resnice.
Vrhovna Realnost, ki je prevzela obliko Oankarja, je ustvarila tri kvalitete (materije) in pet elementov.
Ustvaril je Brahmo, Visnuja in Mahes'o in izvedel športe desetih inkarnacij.
S producijo šestih letnih časov, dvanajstih mesecev in sedmih dni je ustvaril ves svet.
Vpisal je rojstne in smrtne liste, recitiral je Vede, Šastre in Purane.
O začetku in koncu svete kongregacije Ni predpisal nobenega datuma, dneva ali meseca.
Sveta kongregacija je bivališče resnice, kjer prebiva Brezoblično Eno v obliki Besede.
Ustvarjanje sadja iz drevesa in drevo iz sadja, tj. ustvarjanje učenca Guruja in nato iz učenca Guruja, je Gospod položil skrivnost svoje popolne neopazne oblike.
Guruji so se sami priklonili pred prvobitnim Gospodom in poskrbeli, da so se tudi drugi priklonili pred njim.
Pravi Guru je prvobitni Gospod, ki prežema to stvarstvo, tako kot nit v rožnem vencu.
Guru sam je čudež, ki je eno z najvišjim čudežem.
Brahma je dal štiri Vede in ustvaril štiri vame in štiri stopnje življenja (brahmchary, grihasth, vanaprasth in sannyas).
Ustvaril je šest filozofij, njihovih šest besedil. naukov in njim pripadajočih sekt.
Ves svet je razdelil na štiri vogale, sedem celin, devet razdelkov in deset smeri.
Nastale so voda, zemlja, gozdovi, gore, romarska središča in bivališča bogov.
Ustvaril je tradicije recitacij, asketske discipline, vzdržnosti, žgalnih daritev, obredov, bogoslužja, dobrodelnosti itd.
Nihče ni identificiral brezobličnega Gospoda, ker samo sveta kongregacija razlaga o Gospodu, vendar nihče ne gre tja, da bi vprašal o Njem.
Ljudje govorijo in slišijo o njem samo na podlagi hereze (nihče ne gre po poti izkušenj).
svojih desetih inkarnacijah je Visnu povzročil, da so se nasprotni bojevniki bojevali med seboj.
Ustvaril je dve frakciji bogov in demonov in iz njih pomagal bogovom zmagati in povzročil poraz demonov.
Ustvaril je inkarnacije v oblikah Ribe, Želve, Varaha (merjasca), Narsingha (človek-lev), Vamana (škrat) in Buda.
Imena Pars'u Ram, Ram, Krsna, Kalki se prav tako štejejo med njegove inkarnacije.
S svojimi zavajajočimi in smešnimi značaji so povečali zablode, prevare in zvijače.
Nič ni bilo narejeno, da bi lahko videli neustrašnega, brezobličnega, transcendentnega, popolnega Brahma. Ksatriye so bili uničeni
Ep Ramayan in Mahabharat sta bila sestavljena, da bi zadovoljila ljudi.
Poželenje in jeza nista bila zdesetkana, niti pohlep, zaljubljenost in ego niso bili izbrisani.
Brez svete kongregacije je bilo človeško rojstvo izgubljeno zaman.
Iz enega je nastalo enajst Rudrov (Siva). Čeprav je bil gospodinj, so ga imenovali samotar.
Ljubil je slavljence, privržence resnice, zadovoljne, Siddhe (preizkušene) in nathe, nadzornike čutov.
Sannyasiji so sprejeli deset imen in jogiji so prav tako razglasili svojih dvanajst sekt.
Predstavljeni so bili Riddhi, siddhiji (čudežne moči), zakladi, rasciree (kemični eliksir), tantra, mantra in čarovnije.
Sivaratri so praznovali kot sejem, kar je povečalo razprave in uporabo čudežnih moči.
Pili so in uživali skodelice konoplje, opija in vina.
Določena so bila pravila za pihala, kot sta pekalo in školjka.
Prvotni Gospod je bil pozdravljen in priklican z vzkliki Alakha (Neopaznega), vendar nihče ni zaznal Alakha.
Brez svete kongregacije so vsi ostali zavedeni z zablodami.
Brezoblični je prevzel obliko pravega Guruja (Nanak Dev), ki je večni Guru Gurujev.
Poznan je kot pir pirjev (muslimanski duhovniki) in ta mojster mojstrov prebiva v sveti kongregaciji.
Razglasil je gurmukh panth, pot Gurmukhov, in Sikhi Guruja ostajajo ločeni celo v maju.
Tisti, ki se predstavijo pred Gurujem, so znani kot panches (eminentni) in ugled takih panches varuje Gospod.
Ob srečanju z Gurmukhi so takšni panči sprejeti in se srečno gibljejo v sveti kongregaciji, bivališču resnice.
Gurujeva beseda je vpogled v Guruja in ob ustaljenju v lastnem jazu se opazuje disciplina ljubeče predanosti.
Ta disciplina je sestavljena iz sladkega govorjenja, skromnega vedenja, poštenega dela, gostoljubja in ostajanja ločenega od upov in razočaranj.
Življenje v ravnovesju in brezbrižnosti je pravo odrekanje v Kaliyugi, temni dobi.
Samo srečanje s sveto kongregacijo se osvobodi kroga selitve
Ženska ljubi moškega in tudi moški ljubi svojo žensko (ženo).
Z zvezo moža in žene se na tem svetu rodijo sinovi, vredni in nevredni.
Tisti, ki ostanejo zatopljeni v Gospoda Boga, moškega vseh moških, so redki čisti.
Iz prvobitnega Gospoda je moški (kreativni princip) proizveden na enak način, kot je z refleksijo, na Besedo, ustvarjen pravi Gurujev učenec.
Kamen modrosti ustvari drug kamen modrosti, tj. iz Guruja nastane učenec in ta isti učenec sčasoma postane krepostni Guru.
Gurmuki pripadajo liniji super labodov, kar pomeni, da so najbolj sveti. Sikhi Guruja so dobrohotni kot sadhuji.
Gurujev učenec ohranja bratske odnose s součenci in drug drugega pozdravljajo z besedo Guruja.
Odpovedali so se tujemu telesu, tujemu bogastvu, obrekovanju in egu.
Žrtvujem se takšni sveti kongregaciji (ki povzroči takšno preobrazbo).
Od očeta, starega očeta, pradedka se rodi sin, vnuk, pravnuk in od pravnuka se rodi preprosto sorodnik (natte, brez posebnega sorodstvenega imena).
Spoštuje se tudi odnos matere, babice, prababice, očetove sestre, sestre, hčerke in snahe.
Znana sta tudi stari oče in mati po materini strani ter praded in mati po materini strani.
Očetov starejši brat (Taiya) mlajši brat (chachc7a, njihove žene (tayi, chachi) et al. prav tako ostajajo zatopljeni v posvetne zadeve (maya).
Mama, mann- (mamin brat in njegova žena), jambor; masa; (mamina sestra in njen mož), vsi so videti pobarvani v svojih barvah.
Blizu so tudi Masar, phuphet (mož mamine sestre oziroma mož očetove sestre), tast, tašča, svakinja (sali) in svak (sala).
Razmerje med taščo in taščo ter taščo je znano kot neprijetno razmerje.
Odnos svakinjinega moža (Sandhi) in tasta vaše hčerke ali sina (Kurama) je trenuten in lažen kot tisti potniki na ladji, ki sedijo v skupini.
Pravi odnos je s tistimi brati, ki se srečujejo v sveti kongregaciji. Nikoli se ne ločijo.
Skozi sveto kongregacijo se gurmuki naučijo tehnike odrekanja sredi užitkov.
Ljubezen očetove sestre ali bratrancev ni enaka očetovi ljubezni.
Ljubezen do matere se ne more primerjati z ljubeznijo do otrok materinega strica in mamine sestre.
Z uživanjem mangovih cvetov želja po uživanju manga ni izpolnjena.
Vonji listov redkve in betela so različni in jih prepoznamo po vonju in eruktaciji.
Laki prižganih svetilk in zvezd se ne morejo kosati s soncem in luno.
Barva norosti je obstojna, barva žafranike pa se zelo kmalu spremeni.
Niti mati in oče niti vsi bogovi ne morejo biti tako milostljivi kot pravi Guru.
Vsa ta razmerja so bila temeljito preizkušena.
Ljubezen do staršev ne more biti enaka ljubezni do pravega Guruja, darovalca zavesti.
Zaupanje v bankirje se ne more kosati z zanašanjem na pravega Guruja, ki ima brezmejne sposobnosti.
Nobenega gospostva ni enako gospostvu pravega Guruja. Ta pravi Guru je pravi mojster.
Dobrodelnost, ki jo dajejo drugi, ne more biti enaka dobrodelnosti, ki jo podarja pravi guru, ker pravi guru podarja neomajnost v resnici.
Zdravljenje zdravnikov ne more doseči zdravljenja pravega zdravnika, ker pravi Guru zdravi bolezen egoizma.
Čaščenje bogov in boginj tudi ni enako nenehnemu čaščenju pravega Guruja, ki daje užitek.
Tudi draguljev oceana ni mogoče enačiti s sveto kongregacijo, ker sveto kongregacijo krasi Gurujeva beseda.
Neizrekljiva je zgodba o veličini pravega Guruja; njegova slava je velika.