En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
Z razpršitvijo svoje ene vibracije (vak, zvok) se je Oaiikar manifestiral v oblikah (celotne kreacije).
Z ločevanjem zemlje od neba je Oankar ohranil nebo brez podpore katerega koli stebra.
Postavil je zemljo v vodo in vodo v zemljo.
Ogenj je bil vložen v les in kljub ognju so nastala drevesa, obložena s čudovitimi sadeži.
Zrak, voda in ogenj so sovražniki drug drugemu, vendar jih je On harmonično srečal (in ustvaril svet).
Ustvaril je Brahmo, Visnuja in Mahes'o, ki cenijo lastnosti delovanja (rajas), preživetja (sattv) in razkroja (tamas).
Izvajalec čudovitih podvigov, ta Gospod je ustvaril čudovito stvaritev.
Šiva in Sakti, tj. vrhovni element v obliki zavesti in prakrti, materija, ki vsebuje dinamično moč, sta bila združena, da bi ustvarila svet, sonce in luna pa sta postala njegovi svetilki.
Svetleče zvezde v noči dajejo videz luči, prižganih v vsaki hiši.
Podnevi, ko vzide eno veliko sonce, se zvezde v obliki svetilk skrijejo.
Njegova ena sama vibracija (vak) vsebuje milijone rek (življenja) in njegove neprimerljive veličine ni mogoče izmeriti.
Dobrohotni vzdrževalec Gospod je tudi pokazal svojo obliko kot Oankar.
Njegova dinamičnost je pritajena, nedosegljiva in njegova zgodba je neizrekljiva.
Osnova govora o Gospodu so preprosto govorice (in ne izkušnje iz prve roke).
S štirimi rudniki življenja, štirimi govori in štirimi dobami je Gospod ustvaril vodo, zemljo, drevesa in gore.
En Gospod je ustvaril tri svetove, štirinajst sfer in mnoga vesolja.
Zanj se na glasbila igra v vseh desetih smereh, sedmih celinah in devetih delih vesolja.
Iz vsakega izvirnega vira je bilo proizvedenih enaindvajset lakov bitij.
Potem v vsaki vrsti obstaja nešteto bitij.
Neprimerljive oblike in odtenki se tedaj pojavljajo v pestrih valovih (življenja).
Telesa, ki jih tvorita združitev zraka in vode, imajo po devet vrat.
Črna, bela, rdeča, modra, rumena in zelena barva krasijo (kreacija).
Nastali so čudoviti okusi užitnih in neužitnih predmetov, ki jih poznamo skozi jezik.
Ti okusi so sladki, grenki, kisli, slani in neokusni.
Z mešanjem številnih dišav so nastali kafra, sandal in žafran.
Tudi drugi, kot so mošusna mačka, mošus, betel, rože, kadilo, kafra itd., veljajo za podobne.
Veliko je glasbenih taktov, vibriranja in dialogov, skozi štirinajst veščin pa zazveni neizpeta melodija.
Tam je veliko rek, po katerih plujejo milijoni ladij.
Na zemlji so bile ustvarjene raznolike oblike kmetijskih proizvodov, zdravil, oblačil in hrane.
Na zemlji so bile ustvarjene raznolike oblike kmetijskih proizvodov, zdravil, oblačil in hrane.
Tam obstajajo senčna drevesa, rože, plodovi, veje, listi, korenine.
V gorah je osem kovin, rubini, dragulji, filozofski kamen in živo srebro.
Med štiriinosemdesetimi vrstami življenja Lac se velike družine srečajo samo zato, da se razidejo, tj. rodijo se in umrejo.
V ciklu preseljevanja črede bitij v tem svetu - oceanu prihajajo in odhajajo na tisoče.
Samo skozi človeško telo je mogoče priti čez.
Čeprav je človeško rojstvo redko darilo, je to telo iz gline trenutno.
To nepredušno telo, izdelano iz jajčne celice in semena, ima devet vrat.
Da Gospod rešuje to telo tudi v peklenskem ognju materinega trebuha.
Med nosečnostjo bitje visi z glavo navzdol v materinem trebuhu in nenehno meditira.
Po desetih mesecih se ftv rodi, ko se zaradi te meditacije osvobodi tega bazena ognja.
Že od rojstva je zatopljen v majo in zdaj tega Gospoda zaščitnika ne vidi več.
Jiv, potujoči trgovec se tako loči od Gospoda, velikega bankirja.
Ko izgubi dragulj (v obliki Gospodovega imena), bitje (ob njegovem rojstvu) joče in joče v popolni temi maje in zaljubljenosti.
Joče zaradi lastnega trpljenja, a vsa družina veselo poje.
Srce vseh je polno sreče in povsod se sliši glasbeni zvok bobnov.
Petje pesmi sreče, družine matere in očeta blagoslavljajo ljubljenega otroka.
Iz majhne kapljice se je povečala in zdaj je ta kapljica videti kot gora.
Ko je odrasel, je s ponosom pozabil na resnico, zadovoljstvo, sočutje, dharmo in višje vrednote.
Začel je živeti med željami, jezo, nasprotovanjem, pohlepom, zaljubljenostjo, izdajo in ponosom,
In tako se je revež zapletel v veliko mrežo maje..
Jiv, čeprav je inkarnirana zavest, je tako nezaveden (svojega cilja v življenju), kot da je slep, čeprav ima oči;
Ne razlikuje med prijateljem in sovražnikom; in po njegovem je narava matere in čarovnice enaka.
Kljub ušesom je gluh in ne loči med slavo in sramoto ali med ljubeznijo in izdajo.
Kljub jeziku je nem in pije strup, zmešan v mleko.
Glede na to, da sta strup in nektar enaka, ju popije
In zaradi svoje nevednosti o življenju in smrti, upih in željah ne dobi nikjer zatočišča.
Svoje želje razteza proti kači in ognju in ujetje ju ne razlikuje med jamo in gomilo.
Čeprav ima noge, je otrok (moški) invalid in ne more stati na nogah.
Weamig venec upov in želja pleše v naročju drugih.
Ne pozna ne tehnike ne podjetnosti in ker je malomaren do telesa, ne ohranja kondicije in zdravja.
Ker nima nadzora nad svojimi izločevalnimi organi, uriniranjem in defekacijo, joka zaradi bolezni in trpljenja.
Ne jemlje prve hrane (imena Gospoda) z veseljem in trmasto nadaljuje z lovljenjem kač (v obliki strasti in želja).
Nikoli ne premišljuje o zaslugah in pomanjkljivostih in ne postane dobrohoten, vedno gleda na zle nagnjenosti.
Za takega (neumnega) človeka sta orožje in oklep enaka.
Srečanje in parjenje matere in očeta povzroči nosečnost matere, ki z upanjem obdrži otroka v maternici.
Brez zadržkov uživa užitne in neužitne in se previdno premika z odmerjenimi koraki po zemlji.
Rodi svojega dragega sina, potem ko je deset mesecev prenašala bolečino, ko ga je nosila v svojem trebuhu.
Po porodu mati hrani otroka, sama pa ostaja zmerna pri hrani in pijači.
Ko je postregla z običajno prvo hrano in mlekom, strmi vanj z globoko ljubeznijo.
Misli na njegovo hrano, oblačila, striženje, zaroko, izobrazbo itd.
Na glavo mu vrže prgišče kovancev in ga primerno okopa, pošlje ga k strokovnjaku na izobraževanje.
Tako odplača dolg (materinstva).
Starša sta vesela, da je bila zaroka njunega sina slovesna.
Mati postane presrečna in poje pesmi sreče.
Ko poje hvalospeve ženinu in moli za blaginjo para, je zelo vesela, da se je njen sin poročil.
Za dobro počutje in harmonijo neveste in ženina se mati zaobljubi daritve (pred božanstvi).
Zdaj začne nevesta sinu slabo svetovati, ga nagovarjati, naj se loči od staršev, posledično postane tašča žalostna.
Pozabi na pomanjkanje dobrot (mame), sin postane nelojalen in se sprti s starši.
Redkokje je ubogljiv sin, kot je bil Sravan iz mitologije, ki je bil najbolj ubogljiv svojim slepim staršem.
Žena čarovnica je s svojimi čari poskrbela, da je mož navdušen nad njo.
Pozabil je na starše, ki so ga rodili in poročili.
Po tem, ko je izrekel daritvene zaobljube in pretehtal veliko dobrih in slabih znamenj ter ugodnih kombinacij, so se dogovorili za njegovo poroko.
Ko so videli na srečanjih sina in snaho, so bili starši presrečni.
Nevesta je nato začela možu nenehno svetovati, naj zapusti svoje starše in mu nagovarjala, da so bili tirani.
Pozabivši na dobrote staršev, sta se sin in njegova žena ločila od njih.
Zdaj je način sveta postal skrajno nemoralen.
Poslušalec Ved se odreče staršem in ne more razumeti njihove skrivnosti.
Zavračanje staršev je meditacija v gozdu podobna potepanju po zapuščenih krajih.
Služenje in čaščenje bogov in boginj sta neuporabna, če se je nekdo odrekel svojim staršem.
Brez služenja staršem kopanje v oseminšestdesetih romarskih središčih ni nič drugega kot vrtenje v vrtincu.
Oseba, ki je zapustila starše, se ukvarja z dobrodelnostjo, je pokvarjena in nevedna.
Kdor zavrača starše, se loteva posta, tava naprej v krogu rojstev in smrti.
Ta človek (pravzaprav) ni razumel bistva Guruja in Boga.
V naravi se ta stvarnik vidi, vendar ga je jiv pozabil.
Vsakemu je podaril telo, življenjski zrak, meso in dih ter ustvaril vsakega in vse.
Kot darila je dal oči, usta, nos, ušesa, roke in noge.
Človek gleda obliko in barvo skozi oči, skozi usta in ušesa pa govori oziroma posluša Besedo.
Voha skozi nos in dela z rokami, počasi drsi po nogah.
Skrbno hrani lase, zobe, nohte, trihome, sapo in hrano. Jiv, ti, ki te obvladujeta okus in pohlep, se vedno spomni svetovnih gospodarjev.
Ne pozabite, da je tudi Gospod le stoti del tega.
V moko življenja dajte sol predanosti in naredite okusno.
Nihče ne pozna bivališča spanja in lakote v telesu.
Naj kdo pove, kje v telesu živijo smeh, jok, petje, kihanje, eruktacija in kašelj.
Od kod brezdelje, zehanje, kolcanje, srbenje, zijanje, vzdihovanje, škljocanje in ploskanje?
Upanje, želja, sreča, žalost, odrekanje, uživanje, trpljenje, užitek itd. so neuničljiva čustva.
Na milijone misli in skrbi je tam med budnostjo
In isto se globoko zakorenini v mislih, medtem ko človek spi in sanja.
Ne glede na slavo in sramoto, ki si jo je človek prislužil v svojem zavestnem stanju, mrmra tudi v spanju.
Človek, ki ga nadzirajo želje, intenzivno hrepeni in hrepeni.
Osebe, ki delajo družbo sadhujem in zlobnim ljudem, delujejo v skladu z modrostjo guruja, gurmata oziroma slabe volje.
Človek deluje v skladu s tremi življenjskimi stanji (otroštvo, mladost, starost), ki so podvržena safijogu, srečanju, in vijogu, ločitvi.
Na tisoče slabih navad ni pozabljenih, a bitje, RV, se počuti srečno, ko pozabi na Gospoda.
Uživa v družbi tuje ženske, tujega bogastva in tujega obrekovanja.
Odrekel se je spominu na Gospodovo ime, dobrodelnost in umivanje in ne hodi v sveto kongregacijo, da bi poslušal razprave in kirtane, hvalnice Gospodu.
Je kot tisti pes, ki čeprav je na visokem položaju, vendar teče lizat mline.
Zloben človek nikoli ne ceni življenjskih vrednot.
Ena vegetacija ohranja korenine, liste, cvetove in plodove.
Isti ogenj prebiva v raznolikih predmetih.
Dišava je enaka, ki ostane v materialih različnih odtenkov in oblik.
Ogenj izvira iz notranjosti bambusa in sežge celotno rastlinje, da se spremeni v pepel.
Krave različnih barv dobijo različna imena. Mlečnik jih vse pase, a vsaka krava, ki posluša svoje ime, se pomakne proti klicatelju.
Barva mleka vseh krav je enaka (bela).
Napake niso vidne pri gheeju in svili, tj. ne bi smeli posegati po razredih kast in sort; prepoznati je treba samo pravo človečnost.
0 človek, spomni se umetnika te umetniške stvaritve!
Zemlja prebiva v vodi in dišave prebivajo v rožah.
Razpadlo sezamovo seme, ki se pomeša z esenco cvetov, postane posvečeno kot dišeč vonj.
Slepi um se tudi po gledanju s fizičnimi očmi obnaša kot bitje, ki živi v temi, tj. človek je duhovno slep, čeprav gleda fizično.
V vseh šestih letnih časih in dvanajstih mesecih deluje isto sonce, vendar ga sova ne vidi.
Spomin in meditacija negujeta potomce florikana in želve in ta Gospod daje preživetje tudi črvom kamnov.
Tudi takrat se stvar (človek) tega Stvarnika ne spomni.
Netopir in sova pri dnevni svetlobi ne vidita ničesar.
Vidijo le v temni noči. Tiho molčijo, a kakor in ko govorijo, je njihov zvok zloben.
Manmukhi prav tako ostajajo slepi podnevi in ponoči in ker so brez zavesti, nadaljujejo z upravljanjem quern neskladja.
Pobirajo pomanjkljivosti in izpuščajo zasluge; zavrnejo diamant in pripravijo niz kamnov.
Ti slepi se imenujejo sujOns, učeni in inteligentni. Pijeni od ponosa na svoje bogastvo jočejo in jokajo.
Zatopljeni v poželenje, jezo in antagonizem umivajo štiri vogale svoje umazane rjuhe.
Nikoli se ne osvobodijo nošenja bremena svojih kamnitih grehov.
Rastlina Akk raste v peščenih predelih in med dežjem pade na obraz.
Ko mu odtrgamo list, iz njega teče mleko, ko ga popijemo, pa se izkaže za strup.
Strok je neuporaben plod akk, ki ga imajo rade le kobilice.
Strup se razredči z akk-mlekom in (včasih) oseba, ki jo ugrizne sanke, ozdravi njegovega strupa.
Ko koza pase isti akk, daje nektarju podobno pitno mleko.
Mleko, ki ga da kača, ta v trenutku izbruhne v obliki strupa.
Hudobnež vrača hudo za dobro, ki mu je storjeno.
Mesar zakolje kozo, njeno meso pa nasoli in naniza na nabodalo.
Koza med ubijanjem v smehu reče, da sem v to stanje prišel samo zaradi paše listov rastline akk.
Kakšna pa bo stiska tistih, ki z nožem režejo grlo in jedo meso (živali).
Popačen okus jezika je škodljiv za zobe in poškoduje usta.
Uživalec tujega bogastva, telesa in obrekovanja postane strupena amfisbaena.
To kačo nadzira gurujeva mantra, vendar manmukh, brez Guruja, nikoli ne posluša slave takšne mantre.
Ko se premika naprej, pred seboj nikoli ne vidi jame.
Sama hudobna deklica ne hodi v hišo svojega tasta, ampak uči druge, kako naj se obnašajo v hiši tasta.
Svetilka lahko razsvetli hišo, vendar ne more razgnati teme pod seboj.
Človek, ki hodi s svetilko v roki, se spotakne, ker ga zaslepi njen plamen.
Tisti, ki poskuša videti odsev svoje zapestnice v avastu;
Ogledalo, ki ga nosite na palcu iste roke, ga komajda vidi ali pokaže drugim.
Če bi zdaj z eno roko prijel ogledalo in z drugo svetilko, bi se spotaknil v jamo.
Dvoumje je zloben vložek, ki na koncu povzroči poraz.
Svojeglav neplavalec bi se utopil in umrl celo v posodi z nektarjem.
dotikom filozofskega kamna se drug kamen ne spremeni v zlato niti ga ni mogoče izklesati v okras.
Kača ne izlije svojega strupa, čeprav lahko ostane prepletena s sandalovino vseh osem straž (dneva in noči).
Kljub življenju v morju ostane školjka prazna in votla ter bridko joka (ko piha).
Sova ne vidi ničesar, medtem ko nič ni skrito v soncu.
Manmukh, miselno usmerjen, je zelo nehvaležen in vedno rad uživa v občutku drugačnosti.
Tega Gospoda stvarnika nikoli ne ceni v svojem srcu.
Noseča mati čuti, da bo rodila sina, vrednega tolažbe.
Boljša je hči kot nevreden sin, vsaj tuj dom bi postavila in se ne bi vrnila (da bi spravila mamo v težave).
Od hudobne hčerke je boljša kačja samica, ki poje svoje potomce ob njegovem rojstvu (da ne bo več kač, ki bi drugim delale škodo).
Od samice kače je boljša čarovnica, ki se počuti sito, ko poje svojega zahrbtnega sina.
Tudi kača, ki ugrizne brahmane in krave, posluša Gurujevo mantro, bi mirno sedela v košari.
Toda nobeden ni primerljiv (po hudobiji) s človekom brez guruja v celotnem vesolju, ki ga je ustvaril Stvarnik.
Nikoli ne pride v zavetje svojih staršev ali Guruja.
Kdor ne pride v zavetje Gospoda Boga, je neprimerljiv celo z milijoni ljudi brez Guruja.
Tudi ljudje brez gurujev se sramujejo videti človeka, ki slabo govori o svojem guruju.
Bolje se je soočiti z levom kot srečati tega odpadnika.
Imeti opravka z osebo, ki se odvrne od pravega Guruja, pomeni vabiti katastrofo.
Ubiti takšno osebo je pravično dejanje. Če tega ni mogoče storiti, se je treba sam odseliti.
Nehvaležna oseba izda svojega gospodarja in zahrbtno ubije brahmane in krave.
Tak odpadnik ni. po vrednosti enaka enemu trihomu.
Po mnogih obdobjih pride na vrsto prevzem človeškega telesa.
Redka prednost je biti rojen v družini poštenih in inteligentnih ljudi.
Skoraj redki so zdravi in imajo dobre in srečne starše, ki lahko poskrbijo za dobro počutje otroka.
Redka sta tudi sveta kongregacija in ljubeča predanost, sad užitka gurrnukhov.
Toda Jiv, ujet v mrežo petih zlih nagnjenj, nosi težko kazen Yame, boga smrti.
Stanje jiv postane enako stanju zajca, ujetega v množici. Ko je kocka v rokah drugega, se celotna igra obrne na glavo.
Yamina maca pade na glavo jiva, ki kocka v dvojnosti.
Takšno bitje, zapleteno v cikel selitve, še naprej trpi sramoto v svetovnem oceanu.
Kot hazarder izgublja in zapravlja svoje dragoceno življenje.
Ta svet je igra podolgovatih kock in bitja se kar naprej premikajo v svetovni ocean in iz njega.
Gurmuki se pridružijo združenju svetih mož in od tam jih popolni Guru (Bog) popelje čez.
Tisti, ki se posveti Guruju, postane sprejemljiv in Guru razblini njegovih pet zlih nagnjenj.
Gurmukh ostaja v stanju duhovne umirjenosti in nikoli o nikomer ne misli slabo.
Usklajujoč zavest z Besedo, se gurmuki budno premikajo s trdnimi nogami po poti Guruja.
Tisti Sikhi, dragi gospodu Guruju, se obnašajo v skladu z moralo, verskimi spisi in modrostjo Guruja.
S pomočjo Guruja se stabilizirajo v sebi.
Bambus ne odišavi, a z umivanjem Gumovih nog postane tudi to mogoče.
Steklo ne postane zlato, vendar se z vplivom filozofskega kamna v obliki Guruja tudi steklo spremeni v zlato.
Drevo svilenega bombaža naj bi bilo brezplodno, vendar tudi to (po milosti Guruja) postane rodovitno in daje vse vrste sadežev.
Vendar se manmukhi kot vrane nikoli ne spremenijo v belo iz črne, tudi če njihova črna dlaka postane bela, torej nikoli ne zapustijo svoje narave niti v starosti.
Toda (po milosti Gumija) se vrana spremeni v laboda in pobere neprecenljive bisere za hrano.
Sveta kongregacija, ki spreminja zveri in duhove v bogove, povzroči, da uresničijo besedo Guruja.
Tisti hudobni, ki so zatopljeni v občutek dvojnosti, niso spoznali slave Guruja.
Če je vodja slep, bodo njegovi spremljevalci zagotovo oropani svojih stvari.
Nehvaležneža, kot sem jaz, ni in ga ne bo.
Nihče se tam ne preživlja s hudobnimi sredstvi in hudobne osebe, kot sem jaz.
Nobenega obrekovalca ni, kot sem jaz, ki nosi na svoji glavi težak kamen obrekovanja Guruja.
Nihče ni divji odpadnik kot jaz, ki se obrača stran od Guruja.
Nihče drug ni zlobna oseba kot jaz, ki ima sovraštvo do oseb, ki nimajo sovražnosti.
Nobena zahrbtna oseba mi ni enaka, čigar trans je kot žerjav, ki pobira ribe za hrano.
Moje telo, ki ne pozna Gospodovega imena, žre neužitno in plasti kamnitih grehov na njem ni mogoče odstraniti.
Noben prasec ni kot jaz, ki zavrača Gurujevo modrost in je globoko navezan na hudobijo.
Čeprav je moje ime učenec, nikoli nisem razmišljal o Besedi (Guruja).
Ko vidijo obraz odpadnika, kot sem jaz, odpadniki postanejo še bolj zakoreninjeni odpadniki.
Najhujši grehi so postali moji ljubljeni ideali.
Ker sem jih imel za odpadnike, sem jih zmerjal (čeprav sem hujši od njih).
Zgodbe o mojih grehih ne morejo napisati niti Yamini pisarji, ker bi zapis mojih grehov napolnil sedem morij.
Moje zgodbe bi se še naprej množile v lacs, vsaka dvakrat sramotna od druge.
Toliko sem oponašal druge, tako pogosto, da se vsi norci sramujejo pred menoj.
Nihče ni slabši od mene v vsej stvaritvi.
Ob pogledu na psa Laildove hiše je bila Majana očarana.
Padel je pred noge psa, ko je videl, kateri ljudje so se gromko smejali.
Od (muslimanskih) bardov je en bard postal učenec Baie (Nanak).
Njegovi tovariši so ga imenovali pasji bard, tudi med psi nizkoten.
Sikhi Guruja, ki so bili snubci Besede (Brhm), so se zaljubili v tako imenovanega psa nad psi.
Grizenje in lizanje je narava psov, vendar nimajo zaljubljenosti, zahrbtnosti ali preklinjanja.
Gurmuki so žrtvovanje sveti kongregaciji, ker je dobrohotna celo do hudobnih in hudobnih ljudi.
Sveta kongregacija je znana po svojem slovesu povzdigovalca padlih.