En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
Pravi guru je pravi cesar in pot gurmukov je pot sreče.
Umsko usmerjeni, manmukhi, delujejo pod nadzorom slabega intelekta in stopajo po boleči poti dvojnosti.
Gurmuki dosežejo sad veselja v sveti kongregaciji in se z ljubečo vdanostjo srečajo z gurmuki.
V družbi laži in hudobije raste plod trpljenja mannzukhov kot strupena pazavka.
Izguba ega in padec na noge je nova pot ljubezni, ki ji sledijo gurmuki.
Manmukh postane opazen in se odmakne od Guruja in Gurujeve modrosti.
Igra resnice in laži je podobna (nemogočemu) srečanju leva in koze.
Gurmukh doseže sad užitka resnice, manmukh pa prejme grenak sad laži.
Gurmukh je drevo resnice in zadovoljstva, hudobna oseba pa je nestabilna senca dvojnosti.
Gurmukh je trden kot resnica in manmukh, usmerjen v um, je kot vedno spreminjajoča senca.
Gurmukh je kot slavček, ki prebiva v nasadih manga, manmukh pa je kot vrana, ki tava v gozdovih od kraja do kraja.
Sveto občestvo je pravi vrt, kjer gurmantr navdihuje zavest, da se zlije z Besedo, pravo senco.
Družba hudobnih je kot divji strupeni plazilec in manmukh, da bi se razvil, izvaja številne trike.
Je kot sin prostitutke, ki je brez priimka.
Gurmukhi so kot poroka dveh družin, kjer se na obeh straneh pojejo sladke pesmi in se dosežejo užitki.
Takšni so, kot sin, rojen iz zveze matere in očeta, daje srečo staršem, ker se rod in družina očeta povečata.
Ob rojstvu otroka igrajo klarione in prirejajo praznovanja ob nadaljnjem razvoju družine.
V domovih matere in očeta pojejo vesele pesmi in služabniki so deležni mnogih daril.
Sin prostitutke, prijazen do vseh, nima očetovega imena in je znan kot brezimni.
Družina gurmukov je kot paramhati (labodi visokega reda, ki znajo presejati mleko iz vode, tj. resnico od laži), družina tistih, ki so usmerjeni v razum, pa je kot hinavski žerjav, ki ubija druge.
Iz resnice je rojen resnicoljub in iz laži Njeno.
Manasarovar (jezero) v obliki svete kongregacije vsebuje veliko neprecenljivih rubinov, biserov in draguljev.
Tudi Gurmuki pripadajo družini labodov najvišjega reda, ki združijo svojo zavest z Besedo in ostanejo stabilizirani.
Zaradi svoje moči znanja in meditacije gurmuki ločijo mleko od vode (tj. resnico od laži).
Če hvalijo resnico, gurmuki postanejo neprimerljivi in njihove slave ne more meriti nihče.
Manmukh, miselno usmerjen, je kot žerjav, ki tiho zadavi bitja in jih požre.
Ko ga vidijo sedeti ob ribniku, bitja v njem povzročijo nemir in krike stiske.
Resnica je plemenita, medtem ko je laž skromen suženj.
Pravi gurmukh ima ugodne značilnosti in vse dobre ocene ga krasijo.
Manmukh, samovoljni, ohranja lažna znamenja in poleg vseh slabih lastnosti v njem premore vse zavajajoče trike.
Resnica je zlato, laž pa kot steklo. Stekla ni mogoče oceniti kot zlato.
Resnica je vedno težka in laž lahka; o tem ni niti najmanjšega dvoma.
Resnica je diamant, laž pa kamen, ki ga ni mogoče vtakniti v struno.
Resnica je dajalec, medtem ko je laž berač; kot tat in bogataš ali dan in noč, ki se nikoli ne srečata.
Resnica je popolna, laž pa poražen hazarder, ki teče od stebra do stolpa.
Resnica v obliki gurmukov je tako lepa nora barva, ki nikoli ne zbledi.
Umsko usmerjena barva, manmukh, je kot barva žafranike, ki kmalu zbledi.
Laž je v nasprotju z resnico kot česen v nasprotju z mošusom. Ob vonju prvega se nos obrne stran, medtem ko je vonj drugega prijeten.
Laž in resnica sta kot akk, divja rastlina peščenega območja in mangovo drevo, ki obrodita grenko oziroma sladko sadje.
Resnica in laž sta kakor bankir in tat; bankir udobno spi, medtem ko se tat potika sem ter tja.
Bankir ujame tatu in ga dodatno kaznuje na sodiščih.
Resnica navsezadnje sklene laži okove.
Resnica krasi glavo kot turban, laž pa je kot pregrinjalo, ki ostane na neurejenem mestu.
Resnica je močan lev in laž je kot ponižani jelen.
Transakcije z resnico prinašajo dobiček, medtem ko trgovanje z lažjo prinaša samo izgubo.
Če je resnica čista, si prisluži aplavz, laž pa kot protikovanec ne pride v obtok.
V noči brez lune ostane tam (na nebu) na milijone zvezd, vendar ostaja pomanjkanje svetlobe in prevladuje trda tema.
Z vzponom sonca se tema razblini v vseh osem smeri.
Razmerje med lažno kapo in resnico je podobno razmerju med vrčem in kamnom.
Laž do resnice je isto kot sanje do resničnosti.
Laž je kot namišljeno mesto na nebu, medtem ko je resnica kot očitni svet.
Laž je kot človeška senca v reki, kjer je podoba dreves, zvezd obrnjena.
Dim ustvarja tudi meglo, vendar ta tema ni podobna temi, ki jo povzročajo deževni oblaki.
Ker spomin na sladkor ne prinese sladkega okusa, teme ni mogoče razgnati brez svetilke.
Bojevnik se nikoli ne more boriti z orožjem, natisnjenim na papirju.
Takšna so dejanja resnice in laži.
Resnica je sirilo v mleku, medtem ko je laž kakor pokvarjen kis.
Resnica je kot jesti hrano skozi usta, a laž je boleča, kot bi šlo zrno v nos.
Iz sadja nastane drevo in nomsko drevo sad; če pa šelak napade drevo, je slednje uničeno (podobno laž zdesetka posameznika).
Stotine let ostane ogenj pritajen v drevesu, toda, ki ga razjezi majhna iskra, uniči ree (podobno laž, ki vedno ostane v umu, na koncu uniči človeka).
Resnica je zdravilo, medtem ko je laž bolezen, ki prizadene človeke, ki so brez zdravnika v obliki Guruja.
Resnica je spremljevalec, laž pa goljuf, ki ne more povzročiti trpljenja gurmukov (ker vedno živijo v užitku resnice).
Laž propade in resnica je vedno zaželena.
Laž je lažno orožje, medtem ko je resnica zaščitnik kot železen oklep.
Tako kot sovražnik je laž vedno v zasedi, resnica pa je kot prijatelj vedno pripravljena pomagati in podpirati.
Resnica je resnično pogumen bojevnik, ki sreča resnicoljubne, medtem ko se Ona sreča z njo sama.
Na dobrih mestih resnica trdno stoji, a na napačnih mestih se laž vedno trese in trepeta.
Štiri smeri in trije svetovi so priča (dejstvu), da se je resnica prijela laži in jo potolkla.
Varljiva laž je vedno bolna in resnica je vedno močna in srčna.
Tisti, ki sprejme resnico, je vedno znan kot resničen, privrženec laži pa se vedno šteje za stopnjo.
Resnica je sončna svetloba, laž pa sova, ki ne vidi ničesar.
Vonj resnice se razprši v celotnem rastlinju, vendar laž v obliki bambusa ne identificira sandala.
Resnica naredi plodno drevo, kjer kot ponosno svileno bombažno drevo, ki je brez plodov, vedno trpi.
V mesecu silvanu vsi gozdovi ozelenijo, a akk, divja rastlina peščenega območja, in javds, kamelji trn, ostaneta suha.
V Manasarovarju so rubini in biseri, vendar je školjka, ki je v notranjosti prazna, pritisnjena z rokami.
Resnica je čista kot voda Gangesa, toda vino laži, četudi skrito, pokaže svoj neprijeten vonj.
Resnica je resnična in laž ostaja lažna.
Resnica in laž sta se sprli in s prepirom sta prišli na dan pravice.
Delilec prave pravice jih je prisilil, da tam razpravljajo o svojih stališčih.
Modri posredniki so ugotovili, da je resnica resnica, laž pa ona.
Resnica je zmagala, laž pa izgubljena in ker je bila označena za neresnično, je paradirala po vsem mestu.
Resničnemu so ploskali, neresničnemu pa so povzročili sramoto.
Na list papirja je pisalo, da je resnica upnik, laž pa dolžnik.
Tisti, ki se pusti goljufati, ni nikoli prevaran in kdor vara druge, postane sam prevaran.
Vsak redek je kupec resnice.
Ker laž spi, resnica pa ostaja budna, resnico ljubi ta Gospod Bog.
Pravi Gospod je postavil resnico za stražarja in jo naredil, da sedi pri skladišču resnice.
Resnica je vodnik, laž pa je tema, zaradi katere ljudje tavajo v džungli dvojnosti.
Z imenovanjem resnice za poveljnika je pravi Gospod dal pristojnost, da vodi ljudi po poti pravičnosti.
Da bi ljudi prepeljal čez svetovni ocean, je Resnica kot Guru popeljal ljudi čez v plovilo kot sveta kongregacija.
Poželenje, jeza, pohlep, zaljubljenost in ego so bili ubiti tako, da so jih držali za vrat.
Tisti, ki imajo popolnega Guruja, so šli čez (svetovni ocean).
Res je tisti, ki je zvest soli svojega gospodarja in umre v boju zanj na bojnem polju.
Tisti, ki sovražniku s svojim orožjem odseka glavo, je med bojevniki znan kot pogumen.
Njegova žalujoča ženska je uveljavljena kot sati, ki je sposobna podeliti darila in prekletstva.
Sinovi in vnuki so hvaljeni in vsa družina se povzdiguje.
Tisti, ki umre v boju v uri nevarnosti in recitira Besedo v ambrozialni uri, je znan kot pravi bojevnik.
Ko gre v sveto kongregacijo in izbriše svoje želje, izbriše svoj ego.
Umiranje med bojevanjem v boju in ohranjanje nadzora nad čutili je velika pot gurmukov.
Komur zaupate s polno vero, je znan kot pravi guru.
Mesto v obliki svete kongregacije je resnično in nepremično, ker v njem prebiva vseh pet poglavarjev (kreposti).
Resnica, zadovoljstvo, sočutje, dharma in dobiček so sposobni vsega nadzora.
Tu gurmuki izvajajo nauke Guruja in opazujejo meditacijo o ovnu, dobrodelnosti in umivanju.
Ljudje tukaj lepo govorijo, hodijo ponižno, dajejo dobrodelne namene in pridobivajo znanje s predanostjo Guruju.
Ostajajo osvobojeni kakršne koli tesnobe na tem svetu in v onstranstvu in zanje so bobni resničnega
Beseda je udarjena. Redki so gostje, ki so odhod s tega sveta sprejeli kot resničen.
Žrtvujem se njim, ki so se izognili svojemu egu.
Falsehood je vas roparjev, kjer prebiva pet zlobnih poslancev.
Ti kurirji so poželenje, jeza, spor, pohlep, zaljubljenost, izdaja in ego.
V tej vasi hudobne družbe vedno delujejo poteze, potiski in grešno vedenje.
Navezanost na bogastvo drugih, obrekovanje in ženska tu vedno vztrajajo
Zmede in nemiri so vedno prisotni in ljudje so vedno podvrženi državnim in smrtnim kaznim.
Prebivalci te vasi so vedno sramotni v obeh svetovih in se kar naprej selijo v pekel.
Sadovi ognja so le iskre.
Ker je resnica popolnoma čista, se vanjo ne more mešati laž, kakor slamice, ki je padla v oko, tam ne more biti.
In vso noč preživi v trpljenju.
Muha v obroku se tudi izbruha (telo).
Ena iskra v tovoru bombaža mu povzroči težave, sežig celotnega pa ga spremeni v pepel.
Kis v mleku pokvari njegov okus in ga obarva.
Celo malo strupa, ki ga poskusite, takoj ubije cesarje.
Kako se lahko potem resnica pomeša z lažjo?
Resnica v obliki gurmukha vedno ostane ločena in laž nima vpliva nanjo.
Drevo sandalovine je obkroženo s kačami, vendar niti strup ne vpliva nanj niti njegov vonj ne oslabi.
Med kamni se nahaja filozofski kamen, ki pa se tudi ob srečanju z osmimi kovinami ne pokvari.
Onesnažena voda, ki se meša v Ganges, je ne more onesnažiti.
Morja nikoli ne požge ogenj in zrak ne more zamajati gora.
Puščica se nikoli ne more dotakniti neba in strelec se potem pokesa.
Zmota je navsezadnje lažna.
Spoštovanje resnice je vedno pristno, laž pa je vedno prepoznana kot lažna.
Spoštovanje laži je tudi umetno, toda Gurujeva modrost, dana resnici, je popolna.
Moč stopnje je prav tako ponarejena in celo pobožni ego resnice je globok in poln teže.
Na Gospodovem sodišču laž ni prepoznana, medtem ko resnica vedno krasi njegovo sodišče.
V domu resnice je vedno prisoten občutek hvaležnosti, laž pa nikoli ne zadovoljuje.
Hoja resnice je kot slonova, medtem ko se laž premika okorno kot ovce.
Vrednosti mošusa in česna ni mogoče ohraniti enake, enako velja za eruktacijo redkvice in betela.
Kdor seje strup, ne more jesti okusne jedi, pripravljene iz zdrobljenega kruha, zmešanega z maslom in sladkorjem (tabela).
Narava resnice je kot norilo, ki samo prenaša vročino vrenja, vendar naredi barvo hitro.
Narava laži je kot narava jute, katere kožo olupimo in nato zvijemo, pripravimo njene vrvi.
Ker je sandal blagodejen, naredi vsa drevesa, s sadeži ali brez njih, dišeča.
Bambus, ki je poln zla, žge v lastnem egu in ob izbruhu ognja žge tudi druga sosednja drevesa.
Nektar oživi mrtve in smrtonosni strup ubije žive.
Resnica je sprejeta na Gospodovem sodišču, vendar je laž kaznovana na istem sodišču.
Kar seje, človek žanje.