En Oankar, prvobitna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
Pravi Guru (Bog) je pravi cesar; vse druge svetovne vrste so lažne.
Pravi Guru je Gospod gospodarjev; devet nathov (članov in voditeljev asketskih jogijskih redov) je brez beguncev in brez vsakega mojstra.
Pravi guru je pravi darovalec; drugi darovalci se samo premikajo za njim.
Pravi Guru je stvarnik in naredi neznane slavne tako, da jim da ime (naam).
Pravi guru je pravi bankir; drugim bogatašem ni mogoče verjeti.
Pravi guru je pravi zdravnik; drugi pa so sami zaprti v lažnem suženjstvu selitve.
Brez pravega Guruja so vsi brez vodilne sile.
Pravi Guru je tisto romarsko središče, v zavetju katerega je oseminšestdeset romarskih središč hindujcev.
Ker je zunaj dvojnosti, je pravi Guru vrhovni Bog in drugi bogovi pridejo čez svetovni ocean samo tako, da mu služijo.
Pravi Guru je tisti kamen modrosti, katerega prah s stopal krasi milijone filozofskih kamnov.
Pravi Guru je tisto popolno drevo, ki izpolnjuje želje, o katerem meditirajo milijoni dreves, ki izpolnjujejo želje.
Pravi guru, ki je ocean užitkov, deli bisere v obliki različnih pridig.
Stopala pravega Guruja so tisti čudoviti dragulj (chintamani), ki izpolnjuje želje, zaradi česar so nešteto draguljev brez skrbi.
Razen pravega Guruja (Boga) je vse drugo dvojnost (zaradi katere gremo v cikel selitve).
Od štiriinosemdeset lakh vrst je človeško življenje najboljše.
Z očmi človek gleda in z jezikom slavi Boga.
Z ušesi pozorno posluša in ljubko voha z nosom.
Z rokami se preživlja in premika z močjo nog.
Pri tej vrsti je življenje gurmukha uspešno, toda kako je z razmišljanjem manmukha, tistega, ki je usmerjen v um? Razmišljanje manmukha je zlo.
Manmukh, pozabivši na Gospoda, še naprej polaga svoje upe na ljudi.
Njegovo telo je hujše od živali in duhov.
Manmukh, umsko usmerjen, ki zapusti resničnega Gospoda Guruja, postane suženj človeka.
Ko postane človekov opravkar, ga vsak dan hodi pozdravit.
Vseh štiriindvajset ur (osem paharjev) s sklenjenimi rokami stoji pred svojim gospodarjem.
Spanja, lakote in užitka nima in ostaja tako prestrašen, kot bi bil žrtvovan.
V deževju, mrazu, sončni svetlobi, senci doživlja nešteto trpljenja.
Na bojišču (življenja) se ta ista oseba, ki ima železne iskre za ognjemet, smrtno rani.
Brez (zavetja) popolnega Guruja tava skozi vrsto.
Ker ne služijo Gospodu (Bogu) Gospodov, mnogi gospodje (nathi), ki postanejo guruji, inicirajo ljudi v svoje učence.
Razcepijo ušesa in potresejo telo s pepelom, nosijo beraške sklede in palico.
Hodijo od vrat do vrat, prosijo za hrano in trobijo na singi, posebno glasbilo iz roga.
Ko se zberejo na sejmu Sivaratri, si med seboj delijo hrano in skodelico pijače.
Sledijo eni od dvanajstih sekt (jogijev) in se nadaljujejo po teh dvanajstih poteh, tj. nadaljujejo s preseljevanjem.
Brez besede Guruja se nihče ne osvobodi in vsi tekajo sem in tja kot akrobati.
Tako slepi nadaljuje s potiskanjem slepega v vodnjak.
Pozabljajoč na pravega obdarovalca, ljudje širijo roke pred berači.
Bardi pojejo pogumna dela, ki se nanašajo na pogumne, in opevajo dvoboje in sovražnosti bojevnikov.
Brivci pojejo tudi hvalnice tistim, ki so umrli na hudobni poti in zagrešili hudobna dejanja.
Hvalničarji recitirajo poezijo za lažne kralje in še naprej govorijo laži.
Duhovniki najprej poiščejo zavetje, nato pa si prilastijo kruh in maslo, tj. ljudi zapletejo v strah pred mrežo ritualizma.
Ljudje, ki pripadajo sekti ljudi s perjem na glavi, se udarjajo po telesu z noži in beračijo od trgovine do trgovine.
Toda brez popolnega Guruja vsi bridko jokajo in jokajo.
O človek, nisi se spomnil stvarnika in si ustvarjenega sprejel za svojega stvarnika.
Ko ste se vživeli v ženo ali moža, ste dodatno ustvarili odnose sina, vnuka, očeta in dedka.
Hčerke in sestre se ponosno razveselijo ali razjezijo in tako je z vsemi sorodniki.
Vsa druga sorodstva, kot so tastova hiša, materina hiša, hiša stricev po materini strani in drugi družinski odnosi, so zaničevalni.
Če so vedenje in misli civilizirani, dobiš čast pred najvišjimi družbenimi vrhovi.
Toda na koncu, ko je ujet v mrežo smrti, noben spremljevalec ne opazi osebe.
Brez milosti popolnega Guruja se vsi ljudje ustrašijo smrti.
Razen neskončnega pravega Guruja so vsi drugi bankirji in trgovci lažni.
Trgovci veliko trgujejo s konji.
Draguljarji preizkušajo dragulje in z diamanti in rubini širijo svoje poslovanje.
Trgovci z zlatom trgujejo z zlatom in gotovino, trgovci z oblačili pa z oblačili.
Kmetje se lotijo kmetovanja in setve semena, ki ga nato posekajo in naredijo velike kupe.
V vsem tem poslu gredo dobiček, izguba, dobrota, zdravilo, srečanje, ločitev z roko v roki.
Brez popolnega Guruja na tem svetu ni ničesar razen trpljenja.
Pravemu zdravniku v obliki pravega Guruja (Boga) še nikoli niso služili; kako bi lahko potem zdravnik, ki je sam bolan, odstranil bolezen drugih?
Ti posvetni zdravniki, ki so sami zatopljeni v poželenje, jezo, pohlep, zaljubljenost, zavajajo ljudi in krepijo njihove bolezni.
Tako se človek, ki je vpleten v te bolezni, še naprej seli in ostaja poln trpljenja.
Zablodi tako, da pride in odide, in postane nezmožen iti čez svetovni ocean.
Upi in želje vedno pritegnejo njegov um in ker ga vodijo zla nagnjenja, nikoli ne doseže miru.
Kako bi lahko manmukh pogasil ogenj z oljem?
Kdo razen popolnega Guruja lahko človeka osvobodi teh suženjstev?
Če pustimo ob strani romarsko središče v podobi pravega Guruja (Boga), se ljudje gredo kopati na oseminšestdeset svetih krajev.
Tako kot žerjavi imajo v transu zaprte oči, vendar primejo majhna bitja, jih močno pritisnejo in pojedo.
Slona se okopa v vodi, a ko pride iz vode, ponovno potrese prah po svojem telesu.
Kolocint se v vodi ne utopi in tudi kopeli v številnih romarskih središčih ne izpustijo njegovega strupa.
Kamen, vložen in opran v vodi, ostane trd kot prej in voda ne pride vanj.
Iluzije in dvomi umsko usmerjenega, manmukha, nikoli ne pridejo do konca in vedno tava v dvomih.
Brez popolnega Guruja nihče ne more čez svetovni ocean.
Če pustimo ob strani kamen modrosti v obliki pravega Guruja, ljudje nadaljujejo z iskanjem materialnega kamna modrosti.
Pravi guru, ki lahko osem kovin spremeni v zlato, se v resnici skriva in ga ne opazijo.
Mamonsko usmerjena oseba ga išče po gozdovih in se razočara nad številnimi iluzijami.
Dotik bogastva očrni človekovo zunanjost in umazan je tudi um.
Zaradi prijetja bogastva je oseba tu izpostavljena javni kazni in kazni gospoda smrti tam v svojem bivališču.
Zaman je rojstvo usmerjeno v um; ko se zatopi v dvojnost, igra napačno kocko in izgubi igro življenja.
Iluzije ni mogoče odstraniti brez popolnega Guruja.
Ko ljudje zapustijo drevo izpolnjevanja želja v obliki Guruja, želijo imeti surove sadeže tradicionalnega drevesa izpolnjevanja želja (kalptaru/parijat).
Milijoni parijat skupaj z nebesi izginejo v ciklu selitve.
Pod nadzorom želja ljudje propadajo in so zaposleni z uživanjem vsega, kar je podaril Gospod.
Človek dobrih dejanj se ustali na nebu v obliki zvezd in po izčrpanju rezultatov vrlin spet postane padajoča zvezda.
selitvijo spet postanejo matere in očetje in mnogi rodijo otroke.
Nadaljnje sejanje zla in vrlin ostaja potopljeno v užitke in trpljenje.
Brez popolnega Guruja Bog ne more biti osrečen.
Ko zapustimo Guruja, Ocean užitka, se premetavamo gor in dol v svetovnem oceanu zablod in prevar.
Udar valov svetovnega oceana premetava in ogenj ega nenehno žge notranjost.
Zvezan in pretepen pred vrati smrti, prejema brce glasnikov smrti.
Morda se je kdo poimenoval po Kristusu ali Mojzesu, a na tem svetu morajo vsi ostati nekaj dni.
Tu se nihče ne šteje za manjšega in vsi so zatopljeni v podganjo dirko za sebične cilje, da bi bili na koncu šokirani.
Tisti, ki so potapljači v oceanu užitka, ki obstaja v obliki Guruja, le oni ostanejo srečni v delu (duhovne discipline).
Brez pravega Guruja so vsi vedno v prepiru.
Tradicionalni čudoviti dragulj, ki izpolnjuje želje (chintamani), ne more odstraniti tesnobe, če ne moremo negovati Guruja, chintamanija.
Številni upi in razočaranja iz dneva v dan strašijo človeka in ogenj želja ne pogasi.
Veliko zlata, bogastva, rubinov in biserov nosi človek.
Nošenje svilenega oblačila razprši dišave sandala itd.
Človek hrani slone, konje, palače in sadne vrtove.
Uživa v postelji, ki daje užitke, skupaj z lepimi ženskami, ostaja zatopljen v številne prevare in zaljubljenosti.
Vsi so gorivo za ogenj in človek preživlja življenje v trpljenju upanja in želja
Mora doseči bivališče Yame (bog smrti), če ostane brez popolnega Guruja.
Milijoni so romarska središča, prav tako bogovi, kamni modrosti in kemikalije.
Na milijone je chintamanijev, dreves in krav, ki izpolnjujejo želje, in nektarjev je tudi na milijone.
Veliko je tudi oceanov z biseri, čudežnimi močmi in čudovitimi vrstami.
Tudi materialov, sadja in zalog, ki jih je treba naročiti, je na milijone.
Bankirjev, cesarjev, nathov in velikih inkarnacij je tudi nešteto.
Ko darovanih dobrodelnih dejavnosti ni mogoče ovrednotiti, kako lahko opišemo obseg darovalca.
Celotno stvarstvo je žrtev tistemu stvarniku, Gospodu.
Dragulji so obvezni vsi, a draguljar je le redek, ki dragulje preizkusi.
Vsi poslušajo melodijo in ritem, le redki razumejo skrivnost Besedne zavesti,
Sikhi Guruja so biseri, ki so nanizani v venec v obliki kongregacije.
Le njegova zavest ostaja združena z Besedo, katere umski diamant ostaja brušen z diamantom Besede, Guruja.
Dejstvo, da je transcendentalni Brahm prefekt Brahm in da je Guru Bog, identificira samo gurmukh, tisti, ki je usmerjen v Guruja.
Samo gurmuki vstopijo v bivališče notranjega znanja, da bi dosegli sadove užitka, in samo oni poznajo užitek čaše ljubezni in poskrbijo, da ga spoznajo tudi drugi.
Potem postaneta guru in učenec enaka.
Človeško življenje je neprecenljivo in človek z rojstvom dobi družbo svete kongregacije.
Tisti, ki vidijo pravega Guruja in se osredotočajo na Guruja, ostanejo potopljeni vanj, sta obe očesi neprecenljivi.
Neprecenljivo je tudi čelo, ki ostane v zavetju nog Guruja in se okrasi z Gurujevim prahom.
Neprecenljiva sta tudi jezik in ušesa, ki s skrbnim razumevanjem in poslušanjem Besede poskrbita, da jo razumejo in poslušajo tudi drugi.
Neprecenljive so tudi roke in noge, ki se premikajo na poti, da postanejo gurmuki in opravljajo službo.
Neprecenljivo je srce gurmukha, v katerem prebiva učenje Guruja.
Kdor koli postane enak takšnim gurmukom, je spoštovan na Gospodovem dvoru.
Iz materine krvi in očetovega semena je bilo ustvarjeno človeško telo in Gospod je opravil ta čudovit podvig.
To človeško telo je bilo shranjeno v vodnjaku maternice. Nato je vanj vlilo življenje in njegovo veličino še povečalo.
Podarjeni so mu bili usta, oči, nos, ušesa, roke, zobje, lasje itd.
Človeku je bil dan vid, govor, moč poslušanja in zavest zlitja z Besedo. Za njegova ušesa, oči, jezik in kožo so bili ustvarjeni oblika, veselje, vonj itd.
S podajanjem najboljše družine (človeka) in rojstvom v njej je Gospod bog dal obliko vsem organom.
V otroštvu mati zlije mleko v usta in povzroči (otroka) blato.
Ko odraste, se on (človek) pusti ob strani stvarnika Gospoda, zatopi v njegovo stvarstvo.
Brez popolnega guruja se človek zapleta v mrežo maye.
Živali in duhovi, za katere pravijo, da so brez modrosti, so boljši od človeka, ki je usmerjen v um.
Čeprav je človek moder, postane neumen in se še naprej ozira proti ljudem (da bi dosegel svoje sebične cilje).
Žival od živali in ptica od ptic nikoli ne zahteva ničesar.
Med štiriinosemdesetimi lakh vrstami življenja je človeško življenje najboljše.
Tudi z najboljšim umom, govorom in dejanji se človek nadaljuje s transmigracijo v oceanu življenja in smrti.
Ne glede na to, ali gre za kralja ali ljudstvo, tudi dobre osebe trpijo zaradi strahu (pred užitkom).
Pes, tudi če je ustoličen, gre po svoji osnovni naravi ob mraku lizati mlin.
Brez popolnega Guruja moramo ostati v bivališču maternice, tj. selitev se nikoli ne konča.
Gozdovi so polni rastlinja, vendar brez sandalovine, dišave sandala v njem ni.
Minerali so na vseh gorah, a brez modrega kamna se ne spremenijo v zlato.
Nobeden izmed štirih varn in učenjakov šestih filozofij ne more postati (pravi) sadhu brez družbe svetnikov.
Napolnjeni z nauki Guruja, gurmuki razumejo pomen družbe svetnikov.
Potem, ko se zavest uglasi z Besedo, spijo skodelico nektarja ljubeče predanosti.
Um, ki zdaj doseže najvišjo stopnjo duhovnega spoznanja (turiya) in postane subtilen, se stabilizira v ljubezni do Gospoda.
Gurmuki, ki gledajo nevidnega Gospoda, prejemajo sadove tega užitka.
Gumukhi uživajo v družbi svetnikov. Do maye ostajajo ravnodušni, čeprav živijo v njej.
Kot lotos, ki ostane v vodi in kljub temu ohranja svoj pogled usmerjen v sonce, gurmuki vedno ohranjajo svojo zavest usklajeno z Gospodom.
Sandalovina ostaja prepletena s kačami, vendar še vedno širi hladen in pomirjujoč vonj naokrog.
Gurmuki, ki živijo v svetu, se skozi družbo svetnikov, ki ohranjajo zavest usklajeno z Besedo, gibljejo v ravnotežju.
Z osvojitvijo tehnike joge in bhoga (užitka) postanejo v življenju osvobojeni, nepredvidljivi in neuničljivi.
Tako kot je transcendetalni Brahm popolni Brahm, tako tudi Guru, ki je brezbrižen do upanja in želja, ni nič drugega kot Bog.
(Skozi Guruja) ta neizrekljiva zgodba in neizrekljiva Gospodova luč postane znana (svetu).