En Oankar, primarna energija, realizirana z milostjo božanskega učitelja
(Ros=jeza Dudhulikka=ponižna. Surita=goli. Janam di=po rojstvu. Savani=kraljica.)
Deček Dhru je nasmejan prišel v svojo hišo (palačo) in oče ga je poln ljubezni položil v naročje.
Ko je to videla, se je mačeha razjezila in ga prijela za roko, ga potisnila iz naročja očeta (kralja).
Objokan od strahu je vprašal svojo mater, ali je kraljica ali služabnica?
o sin! (je rekla) Rodila sem se kot kraljica, vendar se nisem spominjala Boga in nisem izvajala dejanj predanosti (in to je razlog za vašo in mojo stisko).
tem trudom je mogoče pridobiti kraljestvo (je vprašal Dhru) in kako lahko sovražniki postanejo prijatelji?
Gospoda je treba častiti in tako tudi grešniki postanejo sveti (je rekla mati).
Ko je to poslušal in se v svojih mislih popolnoma oddaljil, je Dhru odšel ven (v džunglo), da bi se lotil stroge discipline.
Na poti ga je modrec Narad naučil tehnike vdanosti in Dhru je iz oceana Gospodovega imena zaužil nektar.
(Čez nekaj časa) ga je kralj (Uttanpad) poklical nazaj in ga prosil (Dhru), naj vlada večno.
Gurmuki, za katere se zdi, da izgubljajo, tj. ki obračajo obraz od zlih nagnjenj, osvajajo svet.
Prahlad, svetnik, se je rodil v hiši demona (kralja) Haranakhasa, kot se lotos rodi v alkalni (pusti) deželi.
Ko so ga poslali v semenišče, je bil brahmin purohit navdušen (ker je bil kraljev sin zdaj njegov učenec).
Prahlad bi se spominjal imena Ram v svojem srcu in tudi navzven bi hvalil Gospoda.
Zdaj so vsi učenci postali Gospodovi bhakte, kar je bila za vse učitelje grozna in neprijetna situacija.
Duhovnik (učitelj) je poročal ali se pritožil kralju (da je, o kralj, tvoj sin postal božji privrženec).
Zlonamerni demon je podtaknil prepir. Prahlad je bil vržen v ogenj in vodo, vendar z milostjo Guruja (Gospoda) ni bil ne opečen ne utopljen.
Hiranyaksyapu, kakor je bil jezen, je izvlekel svoj dvorezen meč in vprašal Prahlada, kdo je njegov Guru (Gospod).
V istem trenutku je Gospod Bog v podobi človeka-leva stopil iz stebra. Njegova oblika je bila velika in veličastna.
Ta hudobni demon je bil vržen in ubit in tako je bilo dokazano, da je Gospod prijazen do bhakt že od nekdaj.
Ko so to videli, so Brahma in drugi bogovi začeli hvaliti Gospoda.
Bali, kralj, je bil zaposlen z izvajanjem yajne v svoji palači.
Nizek škrat v obliki brahmana je prišel tja in recitiral vse štiri Vede.
Potem ko ga je kralj poklical k sebi, ga je prosil, naj zahteva vse, kar hoče.
Duhovnik Sukracharya je takoj dal kralju (Bali) razumeti, da je on (berač) neslepljivi Bog in da ga je prišel zavesti.
Škrat je zahteval dva in pol koraka zemlje (kar mu je kralj odobril).
Potem je škrat tako razširil svoje telo, da so mu zdaj ti trije svetovi premalo.
Čeprav je vedel za to prevaro, se je Bali pustil prevarati in ko je to videl, ga je Višnu objel.
Ko je v dveh korakih prekrižal tri svetove, je za tretji pol korak kralj Bali ponudil svoj hrbet.
Bali je dobil kraljestvo podzemlja, kjer se je predal Bogu in se posvetil ljubeči predanosti Gospodu. Vishnu je bil vesel, da je vratar Balija.
Nekega večera, ko se je kralj Ambaris postil, ga je obiskal modrec Durvasa
Kralj naj bi prekinil post, medtem ko je stregel Durvasi, vendar je riši odšel na rečni breg, da bi se okopal.
Zaradi strahu pred spremembo datuma (kar bi njegov post označil za neuspešnega), je kralj prekinil post tako, da je spil vodo, ki jo je izlil na rišijeva stopala. Ko je riši spoznal, da mu kralj ni prvi postregel, je stekel preklinjati kralja.
Na to je Višnu ukazal, da se njegova smrt kot disk premakne proti Durvasi in tako je bil Durvasin ego odstranjen.
Zdaj je brahmin Durvasa bežal za svoje življenje. Tudi bogovi in božanstva mu niso mogli privoščiti zavetja.
V bivališčih Indre, Šive, Brahme in nebes so se ga izogibali.
Bogovi in Bog so mu dali razumeti (da ga nihče razen Ambarisa ne more rešiti).
Nato se je predal Ambarisu in Ambaris je rešil umirajočega modreca.
Gospod Bog je v svetu postal znan kot dobrohoten do bhakt.
Kralj Janak je bil velik svetnik, ki je sredi maja ostal ravnodušen do tega.
Skupaj z gani in gandharvi (neženjski glasbeniki) je odšel v bivališče bogov.
Od tam je, ko je slišal krike prebivalcev pekla, odšel k njim.
Prosil je boga smrti, Dharamraija, naj jim olajša vse trpljenje.
Ko je to slišal, mu je bog smrti rekel, da je zgolj služabnik večnega Gospoda (in brez Njegovega ukaza jih ne more osvoboditi).
Janak daroval del svoje pobožnosti in spomina na Gospodovo ime.
Ugotovljeno je bilo, da vsi grehi pekla niso enaki niti protiuteži ravnotežja.
Pravzaprav nobena tehtnica ne more pretehtati sadov recitiranja in spominjanja Gospodovega imena s strani gurmuha.
Vsa bitja so bila osvobojena iz pekla in zanka smrti je bila prerezana. Osvoboditev in tehnika njenega doseganja sta služabnika Gospodovega imena.
Kralj HariChand je imel kraljico s čudovitimi očmi, Taro, ki je svoj dom naredila za bivališče udobja.
Ponoči je šla na kraj, kjer je v obliki svete kongregacije recitirala svete hvalnice.
Ko je odšla, se je kralj sredi noči zbudil in ugotovil, da je odšla.
Nikjer ni mogel najti kraljice in njegovo srce se je napolnilo z začudenjem
Naslednjo noč je sledil mladi kraljici.
Kraljica je prišla do svete kongregacije in kralj je od tam dvignil enega njenih sandal (da bi lahko dokazal kraljičino nezvestobo).
Ko je bila tik pred odhodom, se je kraljica osredotočila na sveto skupščino in en sandal je postal par.
Kralj je podprl ta podvig in ugotovil, da je njen ujemajoči se sandal čudež.
Žrtvujem se sveti kongregaciji.
Duryodhan je sarkastično pripomnil, ko je izvedel, da so gospodarju Krishanu postregli in ostal v skromnem Bidarjevem domu.
Ko ste zapustili naše velike palače, koliko sreče in udobja ste dosegli v domu služabnika?
Odpovedali ste se celo Bhikhaumu, Dohni in Karanu, ki so priznani kot veliki možje, ki jih krasijo vsa sodišča.
Vsi smo bili v stiski, ko smo ugotovili, da ste živeli v koči.
Nato je Lord Krishan nasmejano prosil kralja, naj stopi naprej in naj pozorno posluša.
V tebi ne vidim ljubezni in predanosti (zato nisem prišel k tebi).
Nobeno srce, ki ga vidim, nima niti delčka ljubezni, ki jo nosi Bidar v srcu.
Gospod potrebuje ljubečo predanost in nič drugega.
Dusasanai jo je vlekel Daropati za lase in jo pripeljal v skupščino.
Svojim možem je ukazal, naj slečejo služkinjo Dropati stark nago.
Vseh pet Pandavov, katerih žena je bila, je to videlo.
Objokana, popolnoma potrta in nemočna je zaprla oči. Enoumno je poklicala Krišno na pomoč.
Služabniki so slekli oblačila z njenega telesa, toda več plasti oblačil je tvorilo utrdbo okoli nje; služabniki so se utrudili, a plasti oblačil ni bilo konca.
Služabniki so se zdaj zvijali in razočarani zaradi neuspešnega poskusa in čutili so, da jih je tudi samih sram.
Ko je prišla domov, je Gospod Krišna vprašal Dropati, ali je bila rešena v skupščini.
Sramežljivo je odgovorila: »Že od nekdaj upravičuješ svoj sloves očeta brez očeta.«
Sudama, revni brahman, je bil znan kot Krišnin prijatelj že od otroštva.
Njegova brahmanska žena ga je vedno gnjavila, zakaj ni šel k Gospodu Krišni, da bi ublažil svojo revščino.
Bil je zmeden in je razmišljal, kako bi se lahko ponovno predstavil Krišni, ki bi mu lahko pomagal srečati Gospoda.
Dosegel je mesto Duaraka in stal pred glavnimi vrati (Krišnine palače).
Ko ga je videl od daleč, se je Krišna, Gospod, priklonil in zapustil svoj prestol, prišel k Sudami.
Najprej je obkrožil Sudamo, nato pa se je dotaknil njegovih stopal in ga objel.
Ko si je umil noge, je vzel to vodo in postavil Sudamo na prestol.
Nato je Krišna ljubeče spraševal o njegovem počutju in govoril o času, ko sta bila skupaj v službi guruja (Sandipani).
Krišna je prosil za riž, ki ga je poslala Sudamina žena, in po jedi je prišel ven, da bi pospremil svojega prijatelja Sudamo.
Čeprav je Krišna Sudami dal vse štiri dobrote (pravičnost, bogastvo, izpolnitev želja in osvoboditev), se je zaradi Krišnine ponižnosti še vedno počutil popolnoma nemočnega.
Ko se je potopil v ljubečo predanost, je bhakta Jaidev pel Gospodove pesmi (Govind).
Opisoval je veličastne podvige, ki jih je dosegel Bog, in ga je zelo ljubil.
On (Jaidev) je vedel, da ne bo, zato se bo z vezavo svoje knjige zvečer vrnil domov.
Bog, skladišče vseh vrlin v obliki bhakte, je sam napisal vse pesmi zanj.
Jaidev bi bil navdušen, ko bi videl in prebral te besede.
Jaidev je v globokem gozdu videl čudovito drevo.
Na vsakem listu so bile napisane pesmi Gospoda Govinda. Te skrivnosti ni mogel razumeti.
Zaradi ljubezni do bhakte ga je Bog osebno objel.
Bog in svetnik nimata vmes tančice.
Namdevov oče je bil poklican, da bi opravil nekaj dela, zato je poklical Naamdeva.
Rekel je Namdevu, naj služi Thakurju, Gospodu, z mlekom.
Po kopanju je Namdev prinesel mleko krave s črnim seskom.
Ko je Thakurja okopal, je vodo, s katero je umil Thakurja, dal na svojo glavo.
Zdaj je s sklenjenimi rokami prosil Gospoda za mleko.
Ko je ob molitvi postal neomajen v svojih mislih, se je Gospod osebno pojavil pred njim.
Namdev je Gospodu dal popiti polno skledo mleka.
Ob drugi priložnosti je Bog oživel mrtvo kravo in s slamo pokril Namdevovo kočo.
Ob drugi priložnosti je Bog obrnil tempelj (potem ko Naamdevu niso dovolili vstopa) in naredil, da so se vse štiri kaste (varne) priklonile Namdevovim nogam.
Gospod izpolni vse, kar svetniki storijo in si zaželijo.
Trilochan se je vsak dan zgodaj zbujal samo zato, da bi videl Namdeva,
Skupaj bi se osredotočili na Gospoda in Namdev bi mu pripovedoval velike zgodbe o Bogu.
(Trilochan je prosil Namdeva) "prijazno molite zame, da bi lahko tudi jaz, če Gospod sprejme, videl Njegovo blagoslovljeno vizijo."
Namdev je vprašal Thakurja, Gospoda, kako je Triločan lahko videl Gospoda?
Gospod Bog se je nasmehnil in razložil Naamdevu;
»Ne potrebujem nobene ponudbe. Samo iz mojega veselja bi poskrbel, da bi me Trilochan videl.
Sem pod popolnim nadzorom bhakt in njihovih ljubečih trditev ne morem nikoli zavrniti; bolje rečeno sam jih tudi ne razumem.
Njihova ljubeča predanost pravzaprav postane posrednik in jih pripravi do tega, da me srečajo.«
Brahman je častil bogove (v obliki kamnitih idolov), kjer je Dhanna pasel svojo kravo.
Ko je videla njegovo čaščenje, je Dhanna vprašala brahmana, kaj počne.
»Služba Thakurju (Bogu) daje želeni sad,« je odgovoril brahman.
Dhanna je prosila: "O brahman, če se strinjaš, mi prijazno daj enega."
Brahman je zakotalil kamen, ga dal Dhanni in se ga tako znebil.
Dhanna je okopala Thakurja in mu ponudila kruh in pinjenec.
S prekrižanimi rokami in padel k kamnitim nogam je prosil, da bi bila njegova služba sprejeta.
Dhanna je rekla: "Tudi jaz ne bom jedla, ker kako naj bom srečna, če si ti jezen."
(Ko je videl njegovo resnično in ljubečo predanost) se je bil Bog prisiljen pojaviti in jesti njegov kruh in pinjenec.
Pravzaprav nedolžnost, kot je Dhanna, omogoča pogled na Gospoda.
Saint Beni, gurmukh, je sedel v samoti in vstopil v meditativni trans.
Opravljal je duhovne dejavnosti in v ponižnosti ne bi nikoli nikomur povedal.
Ko se je vrnil domov, ko so ga vprašali, je ljudem povedal, da je šel do vrat svojega kralja (Najvišjega Gospoda).
Ko je njegova žena prosila za nekaj gospodinjskega materiala, se ji je izogibal in tako preživljal čas z duhovnimi dejavnostmi.
Nekega dne, ko se je z enoumno predanostjo osredotočal na Gospoda, se je zgodil čuden čudež.
Da bi ohranil slavo bhakte, je sam Bog v obliki kralja odšel v njegovo hišo.
V velikem veselju je vse potolažil in dal na voljo obilo denarja za izdatke.
Od tam je prišel k svojemu bhakti Beniju in ga sočutno ljubil.
Na ta način poskrbi za aplavz za svoje privržence.
Ker je bil odmaknjen od sveta, je Brahmin Ramanand živel v Varanasiju (Kasi).
Zjutraj je vstal zgodaj in se šel okopati v Ganges.
Enkrat še pred Ramanandom je šel Kabir tja in se postavil na pot.
Ramanand se je z dotikom z nogami prebudil Kabirja in mu rekel, naj govori 'Ram', pravi duhovni nauk.
Tako kot železo, ki se ga dotakne kamen modrosti, postane zlato in drevo margosa (Azadirachta indica) odišavi sandal.
Čudoviti Guru celo živali in duhove spremeni v angele.
Ob srečanju s čudovitim Gurujem se učenec čudovito zlije v velikega čudovitega Gospoda.
Nato iz Jaza izvira vodnjak in besede gurmukov oblikujejo čudovito obliko
Zdaj sta Ram in Kabir postala enaka.
Ko je izvedel za Kabirjevo slavo, se je tudi Sain spremenil v učenca.
Ponoči se je potopil v ljubečo predanost in zjutraj je služil pri kraljevih vratih.
Neke noči je k njemu prišel neki sadhu in vso noč je preživel v petju hvalnic Gospodu
Sain ni mogel zapustiti družbe svetnikov in posledično naslednje jutro ni opravljal kraljeve službe.
Sam Bog je prevzel obliko Saina. Kralju je služil tako, da je bil kralj presrečen.
Pozdravil svetnike, je Sain obotavljajoče prispel v kraljevo palačo.
Kralj Od daleč ga je kralj poklical v bližino. Slekel je svoja oblačila in jih ponudil Bhagat Sainu.
"Preglasil si me," je rekel kralj in njegove besede so slišali vsi.
Bog sam pokaže veličino bhakte.
Usnjar (Ravidas) je postal znan kot bhagat (svetnik) v vseh štirih smereh.
V skladu s svojo družinsko tradicijo je čohal čevlje in odnašal mrtve živali.
To je bila njegova zunanja rutina, v resnici pa je bil dragulj, zavit v cunje.
Pridigal bi vse štiri varne (kaste). Njegovo pridiganje jih je zaneslo v meditativno predanost Gospodu.
Nekoč je skupina ljudi odšla v Kasi (Varanasi), da bi se sveto potopila v Ganges.
Ravidas je enemu članu dal eno dhelo (pol pice) in ga prosil, naj jo ponudi Gangesu.
Tam je bil velik festival Abhijit naksatr (zvezda), kjer je javnost videla to čudovito epizodo.
Ganges je sama iztegnila roko in sprejela ta pičli znesek, dhela, in dokazala, da je Ravidas eno z Gangesom kot osnovo in votkom.
Za bhagate (svetnike) je Bog mati, oče in sin v enem.
Ahalya je bila Gautamova žena. Toda ko je zagledala Indharja, kralja bogov, jo je poželenje premagalo.
Vstopil je v njihovo hišo, dobil prekletstvo, da je s tisoči pudendumov in se pokesal.
Indralok (Indrovo bivališče) je postal opustošen in ker se je sramoval samega sebe, se je skril v ribnik.
Ob preklicu prekletstva, ko so vse te luknje postale oči, se je šele takrat vrnil v svoje bivališče.
Ahalya, ki ni mogla ostati trdna v svoji čistosti, je postala kamen in ostala ležati na bregu reke
Z dotikom (svetih) ramovih nog je bila dvignjena v nebesa.
Zaradi svoje dobrohotnosti je do bhakt podoben materi in ker odpušča grešnikom, ga imenujejo odrešenik padlih.
Delanje dobrega se vedno vrača z dobrimi dejanji, kdor pa dela dobro zlu, je znan kot kreposten.
Kako naj razložim veličino tega nemanifestiranega (Gospoda).
Valmeel je bil razbojnik Valmiki, ki je ropal in ubijal mimoidoče popotnike.
Nato je začel služiti pravemu Guruju, zdaj pa je njegov um postal dvomljiv glede njegovega dela.
Njegov um je še vedno silil, naj ubije ljudi, vendar njegove roke niso ubogale.
Pravi Guru je njegov um umiril in vse volje uma je bilo konec.
Pred Gurujem je razgrnil vso zlo uma in rekel: 'O Gospod, to je poklic zame.'
Guru ga je prosil, naj se doma pozanima, kateri družinski člani bodo ob smrti sodelovali pri njegovih zlih dejanjih.
Toda čeprav se je njegova družina vedno pripravljena žrtvovati zanj, nobeden od njih ni bil pripravljen sprejeti odgovornosti.
Ob vrnitvi je guru položil pridigo resnice v njegovo srce in ga naredil osvobojenega. Z enim samim skokom se je izpustil iz mreže posvetnosti.
Ko človek postane gurmukh, postane sposoben preskočiti gore grehov.
Ajamil, padli grešnik, je živel s prostitutko.
Postal je odpadnik. Zapletel se je v pajčevino hudobnih dejanj.
Njegovo življenje je bilo zapravljeno v jalovih dejanjih in vrženo v grozljiv svetovni ocean.
Med prostitutko je postal oče šestih sinov. Zaradi njenih slabih dejanj so vsi postali nevarni roparji.
Rodil se je sedmi sin in začel je razmišljati o imenu za otroka.
Obiskal je Guruja, ki je njegovega sina poimenoval Narayan (ime za Boga).
Ob koncu svojega življenja, ko je videl glasnike smrti, je Ajamil jokal za Narayanom.
Božje ime je povzročilo, da so se glasniki smrti pognali za petami. Ajamil je šel v nebesa in ni trpel udarcev kluba glasnikov smrti.
Izgovarjanje Gospodovega imena razblini vso žalost.
Gankaa je bila grešna prostitutka, ki je okoli vratu nosila ogrlico zločinov.
Nekoč je mimo šel velik človek, ki se je ustavil na njenem dvorišču.
Ko je videl njeno hudo stisko, je postal sočuten in ji ponudil posebno papigo.
Rekel ji je, naj nauči papigo ponavljati ime Ram. Ko ji je dal razumeti to plodno trgovino, je nato odšel.
Vsak dan je s polno koncentracijo naučila papigo reči Ram.
Gospodovo ime je osvoboditelj padlih. Sprala je njeno zlo modrost in dejanja.
V času smrti je prerezalo zanko Yame - glasnika smrti, ki ji ni bilo treba utopiti v oceanu pekla.
Zaradi eliksirja imena (Gospoda) je postala popolnoma brez grehov in bila povzdignjena v nebesa.
Ime (Gospodovo) je zadnje zatočišče tistih brez zavetja.
Putana na slabem glasu je na oba seska nanesla strup.
Prišla je k družini (Nanda) in začela izražati svojo novo odkrito ljubezen do družine.
S svojo spretno prevaro je Krišno dvignila v naročje.
Z velikim ponosom je pritisnila svoj prsni sesek v Krišnina usta in prišla ven.
Sedaj je močno razširila svoje telo.
Krišna je prav tako postal polna teža treh svetov, ki so viseli z in se zataknili za njen vrat.
Postala je nezavestna in kot gora padla v gozd.
Krišna jo je končno osvobodil in ji dal enakovreden status prijateljici svoje matere.
Na svetem mestu Prabhas je Krišna spal prekrižanih nog s stopalom na kolenu.
Lotosovo znamenje v njegovem stopalu je svetilo kot zvezda.
Prišel je lovec in je menil, da je oko jelena, izstrelil puščico.
Ko se je približal, je ugotovil, da je Krišna. Bil je poln žalosti in prosil odpuščanja.
Krišna je prezrl njegovo napačno dejanje in ga objel.
Krišna ga je prijazno prosil, naj bo poln vztrajnosti, in storilcu je dal zatočišče.
Vsi pravijo, da je dobro dobro, dela hudodelcev pa popravlja le Gospod.
Osvobodil je mnoge padle grešnike.