Moje žejne ustnice hrepenijo po eliksirju, ki prihaja iz tvojih ustnic,
Ne morem biti zadovoljen niti s Khizarjem, ki podarja večnost, niti z Maseehao, ki oživlja mrtve." (24) (2) Prizadeta sem s tako srčno boleznijo, ki nima zdravila. Ne bom ozdravljen in počutil se bom udobno, dokler ne bom predam svoje življenje." (24) (3)
Rekel sem, da lahko dam svoje življenje samo za en sam pogled na tvoje." Odgovoril je: "Ne moremo skleniti dogovora med nami pod temi pogoji." (24) (4) Moj um je zvit zaradi hrepenenja po ključavnicah lasje lunine lepe in spokojne osebnosti, zavedam se tega, vendar nihče razen tebe, Guru, ne more razvozlati teh vozlov (24) (5) Dokler naše oči ne postanejo ocean (poln solz) v tvojem spominu , Ne moremo se zavedati predvidenega občutka veliko manjših meja celo rečnega brega (24) (6) Goyaa pravi: "Moje oči so postale blede in slepe, ko so čakale na tvoj prihod, v pričakovanju, da te vidim,
Kaj lahko storim? Nihče drug me ne more tolažiti in me potolažiti.« (24) (7) Kaj bi se zgodilo, če bi pokazal svoj milostni obraz, podoben polni luni? O moj ljubljeni! Prav nobenega vzroka za škodo ne bi bilo, če bi nocoj bi prijazno pokazal tvoj obraz." (25) (1)
Ves svet je očaran in očaran že z enim samim pramenom las.
Kaj bi izgubili in kakšna bi bila škoda, če bi samo za trenutek odprli to skrivnost (vozel)? (25) (2)
Ves svet je padel v temo brez tebe,
Kaj bi izgubil, če bi prišel ven kot sonce? (25) (3)
Goyaa pravi: "Vljudno pridi vsaj za trenutek in naredi moje oči svoje prebivališče. O ti, zapeljivec mojega srca! Kaj bi bilo škode, če bi ostal v mojih očeh samo za kratek čas?" (25) (4)
Kakšna škoda bi bila, če bi mi lahko prodal svoj trup s črnimi madeži,