Moje veke za obstoj ne potrebujejo nobene vrste kolirija,
Ker sem vedno smatral, da je prah na poti, ki so jo prehodili božji možje, primeren kolirij.” (54) (2)
Vsak trenutek in dih spustimo glavo na tla v molitvah,
Ker smo menili, da obraz našega ljubljenega odseva sijaj Vsemogočnega. (54) (3)
Božji sveti možje, svetniki, so podelili kraljestva svetovnim kraljem,
Zato smatram plemenite duše (tudi nizke berače) na ulici (bivališču) mojega Ljubljenega (Guruja) za kralje (54) (4)
Goyaa pravi: "Prav nobene želje ali vrednosti za bogastvo in lastnino nimam, o guru! Ker sem senco pramena tvojih las smatral za pero Humae, feniksa, mitske ptice, katere senca naj bi prinašala sreča." (54) (5)
Zaznal sem ugrabitelja srca v vekah moža videnja,
Potem, kamor koli sem vrgel pogled, sem lahko videl le svojega ljubljenega Guruja." (55) (1) Obšel sem oba kraja, Kaabo in tempelj, nikjer nisem videl nikogar drugega kot Tebe." (55) (2)
Kjerkoli in kadarkoli sem videl z očmi iskanja in koncentracije,