Iščem, iščem, pijem ambrozijev nektar.
Sprejel sem pot strpnosti in predal svoj um Pravemu Guruju.
Vsak zase pravi, da je resničen in pristen.
Resničen je samo tisti, ki dobiva dragulj v vseh štirih obdobjih.
Jesti in piti, umreti, pa še ne ve.
Umre v trenutku, ko spozna Besedo Šabada.
Njegova zavest postane trajno stabilna in njegov um sprejme smrt.
Z Gurujevo milostjo spozna Naam, Gospodovo ime. ||19||
Globoki Gospod prebiva v nebu uma, Deseta vrata;
ob petju Njegovih veličastnih hvalnic prebiva v intuitivni ravnovesju in miru.
Ne gre, da bi prišel, ali pride, da bi odšel.
Po Gurujevi milosti ostaja ljubeče osredotočen na Gospoda.
Gospod neba uma je nedostopen, neodvisen in nerojen.
Najbolj vreden Samaadhi je ohraniti zavest stabilno, osredotočeno na Njega.
Če se spomnimo Gospodovega imena, človek ni podvržen reinkarnaciji.
Gurujeva učenja so najbolj odlična; vsem drugim načinom manjka Naam, Gospodovo ime. ||20||
Ob neštetih pragovih in domovih sem se utrudila.
Mojih inkarnacij je nešteto, brez meja.
Imel sem toliko mater in očetov, sinov in hčera.
Imel sem toliko gurujev in učencev.