Z Gurujevo milostjo se nekdo uglasi z Gospodovo ljubeznijo.
Ko pije Ambrozijev nektar, je opijen z Resnico.
Ob razmišljanju o Guruju je ogenj v notranjosti pogašen.
Ob pitju ambrozijskega nektarja se duša naseli v miru.
Ob čaščenju Pravega Gospoda Gurmukh prečka reko življenja.
O Nanak, po globokem premišljevanju je to razumljivo. ||63||
"Kje živi ta umski slon? Kje prebiva dih?
Kje naj prebiva Šabad, da se tavanje uma neha?"
Ko Gospod nekoga blagoslovi s svojim pogledom milosti, ga popelje do pravega guruja. Nato ta um prebiva v svojem domu znotraj.
Ko posameznik porabi svoj egoizem, postane brezmadežen in njegov tavajoči um je zadržan.
"Kako se lahko spozna korenina, vir vsega? Kako lahko duša spozna samo sebe? Kako lahko sonce vstopi v lunino hišo?"
Gurmukh odpravlja egoizem od znotraj; potem, o Nanak, sonce naravno vstopi v dom lune. ||64||
Ko um postane miren in stabilen, ostane v srcu in takrat Gurmukh spozna korenino, vir vsega.
Dih se nahaja v domu popka; Gurmukh išče in najde bistvo resničnosti.
Ta Shabad prežema jedro jaza, globoko v sebi, v svojem lastnem domu; Luč tega Šabada prežema tri svetove.
Lakota po Pravem Gospodu bo požrla vašo bolečino in preko Pravega Gospoda boste potešeni.
Gurmukh pozna nezvočni tok Banija; kako redki so tisti, ki razumejo.
Pravi Nanak, tisti, ki govori Resnico, je obarvan v barvo Resnice, ki ne bo nikoli zbledela. ||65||
"Ko tega srca in telesa ni bilo, kje je prebival um?
Ko ni bilo podpore popkovega lotosa, v katerem domu je potem prebival dih?